Koliko stane vožnja z električnim vozilom?

V Sloveniji se e-mobilnost iz faze zgodnjih navdušencev hitro seli v eno izmed zrelih kategorij. Še kakšno leto ali dve in električna vozila bodo med novo prodanimi dohitela vozila z dizelskim motorjem. Bo to prava točka preloma? Kaj bi za eksplozijo elektromobilnosti v deželi pod Alpami dejansko potrebovali? Odgovor je jasen: kakovostno polnilno infrastrukturo – torej precej večje število e-polnilnic, predvsem srednje in zelo hitrih, ter strateško »posejane« polnilne parke po državi. Nekatere stvari se že premikajo v pravo smer. Letošnje leto tako prinaša zrelejšo infrastrukturo, a hkrati tudi kompleksnejše cenovne modele polnjenja. Ti so, skupaj z zagonom in plačilom polnjenja, ena večjih ovir, da bi se tudi tehnično manj vešči uporabniki električnih vozil ne ogibali kot hudič križa.

Ceneje kot na bencin ali dizel? Da.

Glede na trenutne cenovne pritiske na dvig cen fosilnih goriv, ki bodo glede na okoliške države kaj hitro pokukale proti znesku dveh evrov za liter »soka dinozavrov«, je očiten motiv za izbiro električnega vozila strošek vožnje. Ta je, ob predpostavki domačega polnjenja, že ta hip bistveno nižji od vožnje vozila, gnanega z bencinskim ali dizelskim motorjem, vključno s (samopolnilnimi) hibridi. Ob upoštevanju trenutnih cen elektrike, ki z vsemi prispevki in davkom pri večini dobaviteljev električne energije znašajo okoli 14 ali 15 evrskih centov, in povprečne porabe 18 kWh/100 prevoženih kilometrov, lahko hitro vidimo, da nas premagana razdalja stotih kilometrov z vidika porabe elektrike stane vsega poltretji evro, vsekakor pa manj kot tri evre. Če to ceno primerjamo s še tako varčnimi bencinarji ali dizli, je razlika vsaj trikratnik, saj se z avtomobili, opremljenimi z motorji z notranjim zgorevanjem, kmalu ne bo več mogoče voziti za manj kot evrskega desetaka na sto prevoženih kilometrov.

Dražje, a še vedno ugodno javno polnjenje

Bistveno drugačna zgodba pa je javno polnjenje. V preteklosti so prvi navdušenci nad elektromobilnostjo javno polnilno infrastrukturo primerjali z javnimi wc-ji – in včasih imeli kar prav. Električne polnilnice so bile na odročnih koncih parkirišč in postajališč, tudi vonj v njihovi bližini še danes marsikje diši po urinu. To je le odraz mačehovskega odnosa njihovih lastnikov in/ali upraviteljev. Odsotnost košev za smeti, avtomatov s hrano in pijačo, že omenjenih stranišč in seveda strehe jasno pričajo o tem, kakšno pozornost se je v preteklosti namenjalo EV-jem. Bili so pač »statistična napaka«. No, danes imajo dvomestni tržni delež med novimi vozili in posledično jih gre jemati precej bolj resno.

Priznati je treba, da se je polnilna infrastruktura v Sloveniji v zadnjem letu močno razširila, predvsem na račun ultra hitrih polnilnih parkov (HPC) ob avtocestnem križu in pred večjimi trgovskimi centri. Medtem ko je bilo v preteklosti v ospredju počasno javno polnjenje (na t. i. AC-polnilnicah), se danes fokus seli na hitrost in dostopnost.

Glavni izziv za lastnike EV pa ostaja netransparentnost cenikov, saj se cene razlikujejo ne le med ponudniki, temveč tudi glede na metodo avtentikacije (mobilna aplikacija, RFID-kartica ali priložnostno plačilo s kreditno kartico, kjer je to sploh mogoče). Poleg tega nekatere občine uvajajo strožje režime na javnih parkiriščih, kjer polnjenje ni več samoumevno povezano z brezplačnim parkiranjem in je treba strošku polnjenja dodati še strošek parkiranja …

Koliko torej stane polnjenje na javnih e-polnilnicah? Najbolj je odvisno od moči polnjenja. Cene v spodnji tabeli so informativne in veljajo za registrirane uporabnike z uporabo mobilnih aplikacij ponudnikov. Priložnostno polnjenje (ad-hoc), torej »naivni pristanek« na polnilnici, je običajno od 10 do 20 % dražje. Nekateri ponudniki dodatno zaračunajo še začetek posamezne seje polnjenja (tipično pol evra oziroma evro – za počasno oziroma hitro polnjenje).

Če omenjene evrocente preračunamo v bolj domače zneske, ugotovimo naslednje: v povprečju nas bo energija za sto prevoženih kilometrov na počasni (AC) polnilnici stala 6,5 evra, na hitri (DC) 8,5 evra in na ultra hitri (DC HPC) 11,7 evra. Ultra hitro polnjenje torej ni prav poceni in je primerljivo s stroškom fosilnih goriv, je pa res, da te polnilnice v navezi s sodobnimi e-vozili zahtevajo res kratke postanke za polnjenje.

Dodatno pa dva največja svetovna ponudnika storitev e-polnjenja, Ionity in Tesla, ponujata tudi mesečno in letno naročnino na storitve polnjenja, ki ceno pretočene kWh električne energije še dodatno in predvsem znatno zniža. Ker gre za mesečno naročnino v višini 12 evrov, ta hitro upraviči nakup – praktično že pri drugem polnjenju povprečno zmogljive baterije (npr. 60 kWh) se izplača. Ultra hitro polnjenje na e-polnilnicah mreže Ionity v Sloveniji v tem primeru velja 0,41€/kWh, na Teslinih polnilnicah pa cena ponoči lahko doseže celo izjemnih 0,26€/kWh, čez dan pa se giblje okoli 0,4€/kWh, kar pomeni, da nas sto prevoženih kilometrov stane okoli 7 evrov.