Barbara Gavez Volčjak
Mariborski Dnevni center aktivnosti, uradno poimenovan Društvo TOTI DCA Maribor, so. p., je svojo prvo enoto na Partizanski cesti odprl septembra 2013, leta 2015 se je razširil na Tabor, lani pa so odprli še enoto v Soseski pod Pekrsko gorco. Ustanovni člani društva so Marjan Holc, Gaja Lašič in Miro Mihec. Marjan Holc ga vsa ta leta tudi vodi, tako da je v nasprotju z veliko večino svojih vrstnikov še vedno redno zaposlen. Zaposleni sta še dve delavki, enoto Tabor vodi Jasna Kovačič, enoto Center pa Milena Mikec.
Dnevni centri niso prav slovenska pogruntavščina, pri nas so nastali po zgledu iz tujine. Kdaj in kje so odprli prve v Sloveniji?
"V Ljubljani so odprli prvi dnevni center leta 2005, njegov pobudnik je bil nekdanji Delov novinar Marjan Sedmak, ki je tudi predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana. Take centre je videl v Nemčiji in v Angliji in prizadeval si je, da bi se ustanavljali tudi pri nas. Pred Mariborom so ga imeli tudi v Kopru, oba sofinancirata občini. Ko sem bil zaposlen v programu javnih del v društvu Drava, smo organizirali izlet z ogledom ljubljanskih dnevnih centrov, nad njimi smo bili navdušeni in vzniknila je ideja, da nekaj takega potrebujemo tudi v Mariboru. Tudi nam je Marjan Sedmak ogromno pomagal, ob predstavitvah so se s sodelavci na lastne stroške pripeljali iz Ljubljane."
Za koga je bila potrebna predstavitev? Za bodoče financerje ali za uporabnike?
"V mestnih četrtih Magdalena in Tabor smo imeli predstavitev za krajane, bodoče uporabnike, veliko se jih je zbralo. Na občino pa sem kar sam pošiljal kratke elaborate o tem, kaj je dnevni center in kaj želimo delati. Drugi ponudniki dejavnosti za starejše v Mariboru niso imeli interesa za odprtje dnevnega centra, zato smo ustanovili samostojno društvo, naš glavni financer je občina, od letos pa nam plačo za enega zaposlenega sofinancira tudi ministrstvo za delo v sklopu sofinanciranja razvojnih socialnovarstvenih programov. Tako nismo več odvisni samo od občine in prostovoljnih prispevkov.
Od lani pa je naše društvo tudi partner v projektu VGC+ Srce Štajerske, katerega prijavitelj in nosilec je Center za pomoč na domu Maribor, partnerja pa sta še Andragoški zavod Maribor - LU in Ozara Slovenija, nacionalno združenje za kakovost življenja. Projekt bo trajal pet let, od 16. septembra 2024 do 30. septembra 2029, obsega pa razne delavnice, v katerih spodbujamo medgeneracijsko sodelovanje in zagotavljamo podporo ljudem iz ranljivih skupin, ki si s tem širijo socialno mrežo."
V čem pa se dnevni centri razlikujejo od drugih organizacij, ki ponujajo dejavnosti za starejše?
"Že od začetka delovanja smo si zastavili cilj, da ponujamo brezplačne programe, tako da se jih lahko uporabniki udeležujejo brez včlanitve v društvo in brez plačevanja članarine. To nam omogoča financiranje, v največji meri pa nam to omogočajo naši voditelji prostovoljci. Vse tečaje in delavnice, ki pri nas potekajo, vodijo prostovoljci. Z njimi sklenemo dogovor o prostovoljskem delu, dobijo majhno nadomestilo, njihova največja motivacija pa je, da lahko prispevajo v dobro skupnosti.
Naša druga značilnost pa je, da imamo na vsaki lokaciji kuhinjo, kjer si lahko uporabniki skuhajo kavo ali čaj, praznujejo rojstni dan in podobno. Omogočamo torej povezovanje, druženje, ohranjanje socialnih stikov in to je ključno, morda celo pomembnejše od samih dejavnosti."
Pa vendar vaš dnevni center ponuja najrazličnejše aktivnosti, urnike imate ves teden zapolnjene. Kaj vse lahko uporabniki pri vas počnejo?
"V tem letu ponujamo že preko 60 tečajev in delavnic, izvajamo jih od septembra do junija, nekatere dejavnosti imamo tudi julija in avgusta. Veliko zanimanja je za rekreativne dejavnosti, poleg klasične telovadbe imamo recimo jogo in različne vrste plesa. Imamo dve pohodniški skupini, za lažje in težje ture.
Precej interesa je tudi za tuje jezike, imamo kar tri skupine nemščine pa tri ali štiri skupine angleščine. Izvajamo še ustvarjalne delavnice, med njimi je na primer hobi delavnica, v okviru te udeleženci tudi kaj popravijo, vzdržujejo prostore. Pozornost posvečamo tudi krepitvi kognitivnih sposobnosti, recimo na delavnici Trening možganov ali Križemkražem. Ob delavnicah prirejamo tudi javne dogodke, razna predavanja, predstavitve drugih društev ali javnih programov, na primer Centra za krepitev zdravja in podobnih. Veliko zanimanja pritegnejo teme v zvezi z zdravjem, zdravo prehrano, recimo Kneippovo društvo ima večkrat kakšno predavanje.
Opažamo skratka, da starejši najbolj potrebujejo aktivnost in druženje."
Prihajajo k vam tudi moški ali so v veliki večini ženske, podobno kot pri drugih izvajalcih aktivnosti za starejše?
"V naše dejavnosti je vključenih približno 19 do 20 odstotkov moških, kolikor vem iz pogovorov z drugimi dnevnimi centri, je to kar precej. Poskušamo jih vključiti več, zato iščemo programe, ki bi bili moškim bolj zanimivi, taka je recimo hobi delavnica. Ampak tudi v hobi delavnico hodi 60 odstotkov žensk.
Moškim sta zanimiva recimo besedna igra križemkražem in igranje taroka, radi pa tudi kaj koristnega napravijo."
Pravite, da je interesa za vključitev v dejavnosti dovolj. Kako pa pritegnete prostovoljce, ki vodijo dejavnosti?
"Pri tem imamo kar srečno roko, med prostovoljci so tako študenti kot tisti srednjih let, največ pa je upokojencev. Seveda morajo biti strokovno usposobljeni, za tuje jezike na primer učitelji, profesorji, prevajalci in podobni profili. Sodelujemo denimo s študenti psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru ter s študenti na univerzi Alma Mater Europaea, omogočamo jim prakso, obenem pa med njimi iščemo tudi bodoče prostovoljce. Trenutno je aktivnih 59 voditeljev prostovoljcev, ki izvajajo aktivnosti kontinuirano skozi vse leto."
Kako se vam zdi sicer v Mariboru poskrbljeno za starejše?
"Če bi kdo trdil, da zanje ni poskrbljeno ali pa da je slabo poskrbljeno, se s tem ne bi mogel povsem strinjati. Kar nekaj ponudbe je, od društev upokojencev prek univerz za tretje življenjsko obdobje do raznih specializiranih društev, kot so gobarsko ali likovno, v katerih so tudi večinoma starejši člani. Kljub temu pa želimo še širiti mrežo dnevnih centrov po vzoru Ljubljane, kjer ima DCA že devet lokacij, ker vidimo, koliko zanimanja je v Mariboru za vključitev, a nimamo niti prostorskih možnosti za to. Cilj je, da že ob projektiranju nove soseske določijo prostor za dnevni center za starejše. Tako je storil tudi Stanovanjski sklad Republike Slovenije v soseski pod Pekrsko gorco. Naslednjo enoto prav tako načrtujemo skupaj s Stanovanjskim skladom, in sicer v novi soseski na Pobrežju."
Pa ne bo potem dnevnih centrov preveč?
"Glede na ves interes, ki ga zaznavamo, je mreža DCA-jev nujno potrebna, demografska slika v Sloveniji je zelo slaba, še posebno v Mariboru. Zmeraj več je starejših od 65 let, prebivalstvo Slovenije se hitro stara. Naš cilj je, da poskušamo mlade upokojence takoj ob prehodu v upokojitev pritegniti, da ostanejo aktivni, da se ne zaprejo doma, ne glede na to, da imajo recimo druge aktivnosti, skrb za vnuke, za vrt in podobno. Ob odhodu v pokoj potrebujejo nekaj časa brez obveznosti, da se sprostijo, zadihajo, potem pa začnejo pogrešati družbo, kakršne so bili navajeni v službi. In pridejo k nam."
