V Francijo je prišel s tovornim prometom že leta 2024, od tedaj pa se širi po Evropi. Podnebne spremembe z blagimi zimami še dodatno pripomorejo k širjenju te živalske vrste.
"Njegove prisotnosti v Evropi ni več mogoče ustaviti," je povedal Carsten Pusch iz organizacije NABU.
Sicer je leta 2018 Evropska unija azijskega sršena uvrstila na seznam invazivnih vrst, zato mora vsaka članica sprejeti ukrepe za iztrebljanje te vrste.
Prvič so to vrsto v Nemčiji zaznali leta 2014 v kraju Waghäusel, ki leži severno od Karlsruheja. Razširil se je že po več deželah, podnebna kriza z blagimi zimami pa še koristi njegovemu širjenju.
Glede na študije se njegovo območje vsako leto razširi za 80 kilometrov, če pa "dobi prevoz", pa lahko to še precej pospeši njegovo širitev. Posamezne primerke so že opazili tudi v Hamburgu, Bremnu in Berlinu.
Čeprav azijski sršen (Vespa velutina) ni agresiven do ljudi, razen v primeru, ko se človek močno približa gnezdu, je njegov pik lahko zelo boleč. Strokovnjaki poudarjajo, da ni razloga za paniko, morajo pa biti na pike pozorne alergične osebe.
Samica azijskega sršena proteine za svoje potomstvo pridobiva z drugimi insekti, med njimi so tudi čebele. Eno gnezdo lahko uniči na desetine čebeljih skupnosti. Ustvarijo namreč napadalni obroč koli panja, kar čebelam onemogoči nabiranje hrane. Zato čebelarji v Nemčiji pozivajo k nujni zaščiti čebeljih skupnosti.
Kje gnezdijo?
Azijski sršen je nekoliko manjši od evropskega, ima bolj temen trup, prepoznati pa ga je mogoče po značilnih rumenih nogah. Vespa velutina postavlja svoje gnezda na podobnih mestih kot domače ose, na primer v luknjah ali škatlah z roletami. Sredi leta pa se kolonija preseli in si naredi sekundarno gnezdo visoko v krošnjah dreves. Teh gnezd pogosto ni mogoče opaziti, vse dokler z dreves jeseni ne odpade listje.
Zaradi toplih zim se lahko zgodi, da lahko mrzlo vreme poleg mladih matic preživi celotna kolonija. Takih primerov pri domačih osah ni.
Zaradi pomanjkanja znanja o azijskem sršenu je vse bolj ogrožen tudi domači evropski sršen, ki velja za zaščiteno vrsto. Številni teh dveh vrst ne razlikujejo in jih pogosto ubijajo ter hkrati ustvarjajo paniko.
V Nemčiji je ubijanje sršenov prepovedano, za kršitelje pa so predvidene visoke kazni, ki lahko segajo celo do 50 tisoč evrov, v nekaterih zveznih državah pa so lahko celo še višje.
Zato ob morebitnem srečanju z azijskim sršenom v Nemčiji prebivalcem svetujejo, naj jih fotografirajo, nato pa to dostavijo pristojnim oblastem.
