Kaj odgovorite, ko vam triletnik spleza v naročje in vas s tistimi velikimi očmi vpraša: "Mami, a me imaš najraje na svetu?" V tistem trenutku večina staršev ne razmišlja o diplomatskih odgovorih ali primerjavi ljubezni do partnerja.
Vendar družba pogosto narekuje drugače. "Dobronamerni" nasveti, ki jih ženske poslušajo med nosečnostjo, pogosto zvenijo kot opozorilo: "Pazi, da otroka ne boš imela raje kot moža." Mnogi trdijo, da mora partner ostati najpomembnejša oseba v vašem življenju, če želite ohraniti zakon. A avtorica in mama Jeanne Sager je javno priznala tisto, kar si marsikatera ženska misli, a si ne upa povedati na glas: svojo hčerko ljubi bolj kot svojega moža. In kar je še pomembneje, to se ji zdi povsem naravno.
Skupna odločitev prinaša srečo
Sagerjeva opisuje, kako so jo starejše ženske svarile, naj možu nenehno daje vedeti, da je na prvem mestu. Toda njena izkušnja je bila popolnoma drugačna. Strah, da bo otrok uničil zakon, ki deloma izhaja iz raziskav iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, se pri njih ni uresničil. Novejše študije kažejo drugačno sliko. Ključna razlika tiči v tem, kako par vstopi v starševstvo.
Profesorji s kalifornijske univerze Berkeley poudarjajo, da "uničevalci zakona" niso otroci sami, temveč pomanjkanje dogovora in načrtovanja pred njihovim rojstvom. Pari, ki se za otroka odločijo zavestno in usklajeno, pogosto doživijo prijetno presenečenje. Načrtovanje namreč poveča občutek zadovoljstva in povezanosti. Sagerjeva in njen mož sta si otroka želela oba, kar jima je pomagalo, da sta skupaj doživela novo, močnejšo vrsto ljubezni, namesto da bi se drug od drugega oddaljila.
Partnerstvo je izbira, starševstvo je večnost
Avtorica poudarja pomembno razliko med vrstama ljubezni. Partnerska ljubezen spominja na odnos z najboljšim prijateljem in življenjskim sopotnikom. To je oseba, ki ste jo izbrali in s katero ste imeli življenje, še preden ste postali starši. Ljubezen do otroka pa je prvinska in drugačna. Otroka ste ustvarili skupaj. Ko enkrat postanete starš, ste to za vedno, medtem ko v partnerskem odnosu vedno obstaja spomin na čas, ko ste obstajali kot posameznik.
V njihovi družini se ta dinamika kaže v majhnih vsakdanjih gestah. Enkrat vstane oče, prižge risanke in pripravi zajtrk, da lahko mama dlje spi, naslednjič vlogo prevzame ona. Tudi njun odgovor na vprašanje o ljubezni je preprost in iskren. Ko hčerka vpraša, ali jo imajo najraje, ne iščejo diplomatskih izgovorov. "Da, mami te ima raje kot vse na celem svetu," se glasi odgovor. In njenega moža to ne moti. Ravno nasprotno, on čuti popolnoma enako. Gre preprosto za popolnoma drugačno vrsto ljubezni, ki ne izključuje spoštovanja in naklonjenosti do partnerja, temveč jo le postavlja v drugačen okvir.
