Mira Sapač iz Maribora je svoje sanje udejanjila in jih spremenila v resen hobi, skoraj poklic. Včasih je poučevala na osnovni šoli v Svečini, vodila pa je tudi pionirsko delavnico. "Zmeraj smo stremeli k temu, da bi delali nekaj posebnega ter učence naučili nekaj izvirnega. Tako smo eno pomlad organizirali izdelovanje klobučkov iz kostanjevih listov, izdelovanje vrbovih piščali, učenci so vrezovali vzorce v leskove palice. Jaz sem otroke učila plesti venčke iz ivanjščic oziroma regrata. K sodelovanju smo povabili tudi zunanje sodelavce in ena gospa iz kraja je vodila izdelovanje rož iz krep papirja," se spominja Sapačeva. Takrat sama ni mogla sodelovati, a se je takoj po tem z gospo dogovorila za individualne ure. "Že od malih nog sem želela to znati in vesela sem, da se mi kot otroku to ni izpolnilo. Če bi se, mogoče danes ne bi bilo vseh teh šopkov in te knjige," razmišlja.
Proces je težko ubesediti
Začetki njenega ustvarjanja sežejo 23 let nazaj, ko je bila stara 50 let in je še hodila v službo. Njen hobi je hitro postal krožek na šoli, hkrati je še raziskovala in se učila. Za pouk se je bilo treba tudi pripraviti in te zapiske je ob upokojitvi razširila ter dopolnila. Tako je nastala njena prva knjiga Papirnato cvetje: naša dediščina, ki predaja in ohranja spretnosti izdelovanja tega okrasja. V njej najprej po severovzhodnih slovenskih pokrajinah (in Notranjskem, od koder izhaja) opiše običaje iz preteklosti. "Namen teh rož je bil v preteklosti predvsem krašenje, izpostavljanje. Šopki so bili vezani na obrede prehoda, kot so poroka, smrt, cerkveni prazniki (birma, obhajilo), odhod v vojsko ipd. Tudi pustne maske so bile iz krep papirja. Potem sledijo splošni napotki - kako se papir odreže, kako se pravilno držijo škarje, kako se list zaviha, kako se delajo vbokline, izbokline, kako se svaljka ... To so osnove, ki jih moraš obvladati," pojasnjuje, kako je sestavljena knjiga, in dodaja, da je pomembno tudi, da je papir kvaliteten, elastičen. Bralci se najprej naučijo najbolj osnovne oblike rože - nageljna. Obstaja veliko verzij, ona uči tri. "Obstaja veliko variacij rož, ker so ženske nekoč, pa tudi še danes, na neki način tekmovale med seboj. Nadgrajujejo delo, vsaka želi biti nekaj posebnega. Jaz jim podam le osnovo."
Sama sicer za šopek porabi od 15 minut pa tudi do tri in pol ure. Vejico gladiole denimo ustvarja zelo dolgo, prav tako forzicije. Šopek s sedmimi tulipani izdeluje kar devet ur. V vsaki roži je namreč osem prašnikov.
Kmalu nova knjiga
Razstavljati je začela šele po tem, ko je bila zadovoljna sama s seboj in s svojim delom. "Cvetje za predstavitev oziroma izid knjige sem izdelovala eno leto. To so bili res veliki šopki. Sama knjiga namreč ne pokaže končnega rezultata." Zdaj ima pripravljen material že za drugo knjigo, ki bo učila izdelovanje drobnega cvetja.
Delavnice vodi tam, kjer jo povabijo, a le, kolikor zmore. Za delavnico je namreč potrebna tudi priprava, saj vse želi naučiti nagelj in vrtnico. Da jim je lažje, naredi šablone za obrezovanje. "Če zmorem, grem, interes je velik. Gre za obujanje dediščine, staro tradicijo in ljudi to zanima," je vesela Sapačeva.
