Pri pojmu sodobni dom verjetno večina ljudi najprej pomisli na novo tehnologijo, opozarja arhitektka Tina Rugelj iz Studia Tina Rugelj. Po njenih besedah so danes stanovanjski objekti tehnološko res že zelo dodelani, predvsem kar se električnih in strojnih inštalacij tiče. "Hiša je že skoraj pametnejša kot mi: zna napovedati vreme, se zapirati pred sončnimi žarki, prezračevati, tudi ko nas ni doma, na daljavo si lahko nastavljamo temperaturo in tako v poletnih mesecih pridemo v ohlajen dom, pozimi pa v toplega," opozarja.
A čeprav nam trg danes ponuja neskončno tehnoloških novosti, se po njenem mnenju pri tem izgublja nekaj temeljnega – kakovosti bivanja ne določa tehnologija. "Kakovost bivanja izhaja iz premišljenega načrtovanja, to pa se začne že pri postavitvi objekta na parcelo, pri njegovem odmiku od hrupne ceste, pri razporeditvi prostorov glede na smeri neba, tako da imamo senco ali sonce v tistem delu dneva ali letnega časa, ko je to potrebno. Kakovost bivanja pomenijo pogledi skozi zastekljene površine daleč v daljavo, pogled na cvetoče drevo ali dišavnice na balkonu, sončni žarek ob pravem času dneva. Kakovost so tudi višina stropa - nad običajno višino 255 centimetrov - premišljeni detajli in stavbna oprema iz masivnega lesa ali kovine," pravi.
Obenem opozarja, da pretirano zanašanje na tehnološke rešitve pogosto nima pravega učinka. "Če upoštevamo osnovna pravila zdrave pameti in načrtovanja, potem tehnologije sploh ne potrebujemo veliko. Prepričana sem, da je bolje večji del denarja nameniti izbiri kakovostnih vgrajenih materialov kot pa dizajnerskim modnim muham," dodaja.
Kaj je trajnost, večina ljudi ne ve zares
Opaža, da se beseda trajnost danes zelo dobro prodaja. Toda kaj trajnost sploh pomeni, večina ljudi po njenem mnenju ne ve zares. "Zelo enostavno je razložiti, da je smiselno zmanjševati porabo energije z dobro toplotno izolacijo in uporabo obnovljivih virov energije - s sončnimi celicami, toplotnimi črpalkami in podobno. A kaj to pomaga, če ima večina Slovenije svoje stavbe nepremišljeno postavljene na svoje parcele," opozarja.
"Redko kdo lahko sedi na svoji terasi do novembra, čeprav bi to s pravilno postavitvijo objekta in tlorisa lahko omogočili. Večina primorskih hiš si zastira velike steklene površine z žaluzijami, ki jih v resnici sploh ne bi potrebovali, če bi pred prostor postavili pergolo ali pa objekt obrnili tako, da popoldne meče senco na teraso in se ta v poletnih popoldnevih ne razžari do neznosnosti. To je prava trajnost. In seveda lokalni in naravni materiali, ki so postali tako dragoceni, da je marsikaj, kar prihaja z vzhoda, že cenejša alternativa."
Poudarja tudi, da je bilo o prilagodljivosti prostorov veliko napisanega v pokoronskem času, ko smo vsi spoznali, da se lahko delo organizira drugače in da je včasih možno delati tudi od doma. To pa je zahtevalo svoj tihi kotiček, ki ga mora omogočiti arhitektura ali notranja oprema. V ospredje zato postavlja nepogrešljivost domače pisarne: prostora, kjer delamo in imamo kotiček samo zase. Danes ta kotiček večina ljudi postavi tja, kjer je pač prostor: nekateri mizo s stolom stisnejo v dnevno sobo, drugi za delo na prenosniku uporabijo kar jedilno mizo, tisti, ki imajo več možnosti, pa si uredijo posebno sobo ali kabinet.
Danes so manjša stanovanja slabše izkoriščena
A tudi zahteve ljudi glede primernega bivalnega okolja se danes spreminjajo. Veliki domovi s preveč bivalne površine niso več priljubljeni, saj jih spremljajo višji stroški in več vzdrževanja. Zato v ospredje vse bolj prihajajo manjši, a funkcionalno zasnovani domovi. "Najlepši primeri manjših domov z več funkcijami pri nas so nastali že v obdobju socializma, v času rasti industrije, in niso današnji trend," opozarja Tina Rugelj. Takratno gradnjo velikih stanovanjskih sosesk so omogočale inovacije, to je bil čas prefabriciranih montažnih elementov. Tlorisi so bili racionalno organizirani in so večinoma temeljili na središčnem sanitarno-gospodinjskem vozlu, kar je omogočalo optimalno izrabo prostora in dvostransko osvetlitev stanovanj.
To pa povsem podre današnjo tezo, da je bila v preteklosti gradnja vsaj po kvadraturi bolj razkošna. "Danes so manjša stanovanja žal tlorisno slabše izkoriščena, vsaj tista, ki so grajena za trg," ocenjuje arhitektka. Pri tem ne vidi nobenega napredka: kakovost takšnih stanovanj bi bila po njenem mnenju dosegljiva z racionalnejšim pristopom. "Če bi se investitorji vsaj malo zgledovali po tlorisih pionirjev arhitekture 60. in 70. let, temu pa dodali višjo etažno višino prostorov, kakovostnejšo stavbno opremo ter vsakemu stanovanju balkon ali teraso, bi to bil odličen trend," poudarja.
Druga zgodba pa so po njenih besedah prenove stanovanjskih nepremičnin, kjer naročniki skupaj z arhitekti ustvarjajo resnično lepe ambiente z več funkcijami, ergonomsko premišljene in zasnovane z občutkom za pravo mero udobja.
