Staranje predstavlja povsem naraven proces, ki pa ga ne prepuščamo zgolj naključju ali genetiki. Naš življenjski slog namreč močno vpliva na tempo kognitivnega staranja. Opazite več gubic, upad energije ali pa potrebujete več časa, da se nečesa spomnite? Vse to kaže na staranje, ki se mu ne morejo izogniti niti vaši možgani. Kljub temu pa sami odločate o tem, kako hitro se bodo te spremembe odvijale.
Genetika, zdravje srca in ožilja, redna telesna aktivnost, prehrana, spanje in družabno življenje pomembno vplivajo na zdravje možganov. Strokovnjaki pa opozarjajo na eno specifično navado, ki možgane stara veliko hitreje, kot si morda mislite. Gre za dolgotrajno sedenje, poroča bosanski portal Klix.ba.
Večina ljudi vsak dan več presedi kot preživi v gibanju. "Takšen življenjski slog vodi v kognitivni upad in nevrodegenerativne spremembe," pojasnjuje nevropsihologinja Megan Glenn. Novejše raziskave celo kažejo, da dolgotrajno ležanje ali sedenje zmanjšuje kognitivne funkcije in krči možgane tudi pri tistih starejših osebah, ki redno telovadijo.
Kri mora neovirano krožiti
Nevropsihologinja Patricia Boyle poudarja, da redna vadba nekajkrat na teden ne zadošča. Ljudje morajo večkrat vstati in se premikati, da prekinejo dolga obdobja sedenja. Nevrolog Shayan Khazaei deli podobne skrbi in opozarja, da pomanjkanje aktivnosti hitro poslabša zdravje možganov. Pomanjkanje gibanja v kombinaciji s sedečim načinom življenja namreč močno povečuje dovzetnost za razvoj Alzheimerjeve bolezni.
Možgani predstavljajo le dva odstotka telesne teže, a porabijo kar 20 odstotkov kisika in hranilnih snovi, ki jih telo vnese. Zaradi tega spadajo med presnovno najbolj aktivne organe v telesu. Sedenje večji del dneva močno ogroža to oskrbo. Kadar dolgo mirujete, se pretok krvi zmanjša, kar možganskim celicam odvzame optimalno raven kisika in hranil. To stanje strokovnjaki neposredno povezujejo z razvojem blagih kognitivnih motenj in demence.
Začnite danes, ne jutri
Srce in možgani delujejo zelo povezano. Sedeč način življenja škoduje obema organoma, saj lahko povzroči nastanek krvnih strdkov v globokih venah. Ti strdki lahko sprožijo možgansko kap in pospešijo propadanje možganov. Telesna vadba pri tem deluje kot izjemno močno zdravilo. Redno gibanje izboljšuje srčno-žilno vzdržljivost, preprečuje nastajanje strdkov in hkrati ščiti možgane pred propadanjem.
Dobra novica je, da za pozitivne spremembe nikoli ni prepozno. Raziskave kažejo, da starejši odrasli v šestdesetih in sedemdesetih letih, ki začnejo z redno vadbo in pri njej vztrajajo vsaj dve leti, uspešno zmanjšajo kognitivni upad in celo izboljšajo svoje mentalne sposobnosti. Strokovnjaki svetujejo, da si izberete aktivnosti, v katerih resnično uživate, in jih izvajate v svojem tempu. Ohranjanje aktivnosti predstavlja enega najbolj učinkovitih načinov za podporo zdravju možganov in upočasnitev kognitivnega staranja.
