V Sloveniji smo leta 2024 po podatkih Statističnega urada RS zavrgli 168.318 ton hrane, to je 79 kg na prebivalca. Količina odpadne hrane se je povečala za dva odstotka v primerjavi z letom prej, največji delež, okoli 44 odstotkov ali 73.600 ton, pa smo je zavrgli v gospodinjstvih, sledijo gostinstvo, distribucija in proizvodnja hrane. Kaj lahko naredimo, da bo zavržene hrane v gospodinjstvih manj?
Pogosto lahko količino zavržene hrane občutno zmanjšamo že z majhnimi spremembami v vsakdanjem življenju. Na primer s tem, kako razumemo oznako "uporabno najmanj do". Ta namreč označuje, kako dolgo izdelek ohrani svoje značilne lastnosti, to pa ne pomeni, da je po tem datumu takoj neužiten. Če je na pogled nespremenjen, nima drugačnega vonja in okusa, je še primeren za uživanje.
Pomembno vlogo igra tudi pravilno shranjevanje živil. Zelišča ostanejo dlje sveža, če jih postavimo v vodo kot šopek ali jih ohlapno ovijemo v vlažno krpo. Jabolka in banane je bolje hraniti ločeno, ker pospešujejo zorenje drugega sadja. Tudi kruh bo dlje časa ostal svež v škatli, ki prepušča zrak, kot v plastični vrečki. Za odprte vrečke čipsa ali müslijev pa so priročne sponke oziroma zapirala, ki pomagajo ohraniti živila dlje sveža.
Tudi ostanke pripravljene hrane lahko porabimo in s tem prihranimo denar ter zmanjšamo količino odpadkov. Iz ostanka zelenjave lahko s paličnim mešalnikom hitro pripravimo kremno juho ali pa z malo sira v pečici okusen narastek. Iz starega kruha lahko naredimo krutone, prezrelo sadje pa skuhamo kot kompot. Pripravljene jedi lahko zamrznemo ali jih vzamemo s seboj v službo za malico. Preden se odpravimo v trgovino, pa si naredimo seznam, kaj potrebujemo, da se izognemo odvečnim nakupom.
