V Jadranu se širi smrtonosna riba: Strup srebrnoproge napihovalke je usoden, ugriz pa lahko povzroči hude poškodbe

Stik s srebrnoprogo napihovalko (Lagocephalus sceleratus), izjemno strupeno invazivno vrste, ni več le osamljen pojav, temveč je širjenje te ribe neposredna posledica podnebnih sprememb in segrevanja morja. Riba, ki je bila nekoč omejena na tropska območja Indijskega in Tihega oceana, se zdaj pospešeno širi po Sredozemlju in dosega območja, kjer je prej niso poznali. Nedavno so jo opazili v bližini Aten in v osrednji Grčiji, vse pogostejši pa so tudi primeri, ko jo opazijo v hrvaškem delu Jadrana.

Srebrnoproga napihovalka predstavlja resno grožnjo tako za lokalne ekosisteme kot za zdravje ljudi. Strokovnjaki opozarjajo, da je njeno meso prežeto z močnim nevrotoksinom, imenovanim tetrodotoksin. Gre za enega najmočnejših strupov v naravi, ki ostane smrtonosen celo po kuhanju ali pečenju. Zaužitje te ribe je lahko za človeka usodno, saj strup povzroči paralizo mišic in odpoved dihalnega sistema. Poleg toksičnosti je riba nevarna tudi zaradi svoje močne čeljusti in ostrih zob; z enim ugrizom lahko povzroči globoke rane in hude telesne poškodbe.

Morski biologi pojasnjujejo, da njen prodor v nova območja, kot so Evbejski zaliv in obale Atike, ni naključje. "Ko vrsta najde dovolj hrane, primerno temperaturo morja za razmnoževanje in nima naravnih sovražnikov, je njeno širenje pričakovan ekološki izid," pojasnjujejo strokovnjaki. V Sredozemlju napihovalka nima naravnih predatorjev, ki bi uravnavali njeno populacijo, kar ji omogoča nekontrolirano rast.

Poleg nevarnosti za kopalce in gurmane riba povzroča ogromno gospodarsko škodo. Ribiči poročajo o uničenih mrežah in najlonih, ki jih riba s svojo močno čeljustjo z lahkoto pregrizne. Ker se hrani z raki, mehkužci in drugimi avtohtonimi ribami, drastično ruši ravnovesje v lokalnem morskem okolju.

Da ne gre za kratkotrajen pojav, potrjujejo tudi študije. Nedavna raziskava, objavljena v reviji Geosciences, kaže, da bodo okoljski pogoji v Sredozemlju tej vrsti ugodni vsaj do leta 2035. Nekatere države, kot je Ciper, so se z grožnjo že začele spopadati z denarnimi spodbudami za ribiče, ki srebrnoproge napihovalke odstranjujejo iz morja, vendar popolna iztrebitev te invazivne vrste ostaja skoraj nemogoč izziv.