Kdo si ne bi želel imeti svojega lastnega otoka? Predstavljajte si poletje brez gneče na plaži, brez hrupa sosedov in popoln mir v senci borovcev s pogledom na kristalno čisto Jadransko morje.
V Malostonskem zalivu na Hrvaškem je trenutno naprodaj prav takšen biser: otok Veliki Školj. Gre za enega redkih hrvaških otokov, ki so sploh na voljo za nakup, kar ponudbo dela še toliko bolj ekskluzivno. Otok meri dobrih 21 tisoč kvadratnih metrov, poraščen je z gostim borovim gozdom in se ponaša celo z lastnim izvirom pitne vode, kar je na otokih prava redkost. Nahaja se na mirni lokaciji, blizu kopnega, a dovolj daleč, da ponuja občutek izoliranosti.
Cena? Vrtoglavih 3.250.000 evrov. Čeprav se znesek sliši ogromen, zanimanje za nakup obstaja. Nepremičninski agenti prejemajo klice, predvsem tujcev, ki v Dalmaciji iščejo svojo oazo miru. Vendar pa se zgodba skoraj vedno konča na isti točki: ko potencialni kupci izvedo za ključno podrobnost, se njihovo navdušenje v trenutku razblini.
Hladna prha za investitorje
Glavna težava ni cena, temveč stroga hrvaška zakonodaja. Kot poroča časnik Slobodna Dalmacija, ki je raziskal ozadje prodaje, je na otoku gradnja strogo prepovedana. Damir Đuračić iz agencije, ki posreduje pri prodaji, je pojasnil, da je otok na trgu že od leta 2023, a resnega kupca še niso našli. Razlog je preprost: večina tistih, ki so pripravljeni odšteti več kot tri milijone evrov, si želi na otoku zgraditi vilo ali vsaj udobno počitniško hišo.
"Večinoma se zanimajo tujci. Ko pa izvedo, da se ne sme graditi, jim to ni več zanimivo," je za omenjeni medij povedal Đuračić. Edina možnost gradnje je objekt do bruto površine 30 kvadratnih metrov, pa še to le pod zelo specifičnimi pogoji. Lastnik bi moral registrirati dejavnost marikulture (gojenje školjk) in pridobiti koncesijo za vsaj en hektar površine. Šele takrat bi lahko postavil majhen objekt, ki pa bi moral služiti izključno potrebam te dejavnosti, ne pa kot luksuzni apartma.
Tudi ideja o registraciji družinskega kmetijskega gospodarstva (OPG) ne kaže dobro. Prostorski načrti namreč zahtevajo vsaj tri hektare površine za gradnjo v sklopu OPG-ja, Veliki Školj pa meri le dobra dva hektara. Poleg tega bi moral biti objekt odmaknjen od obale 100 metrov, kar je na otoku te velikosti in oblike praktično nemogoče izvesti, še posebej ker je Malostonski zaliv zaščiteno območje.
Pozabite na popolno zasebnost
Potencialni kupci, ki sanjajo o tem, da bi z nakupom otoka postali absolutni gospodarji, morajo vedeti še nekaj. Na Hrvaškem, tako kot v večini držav, obstaja institut pomorskega dobra. To pomeni, da je obalni pas javno dobro. Lastnik otoka nikomur ne more prepovedati izkrcanja na obalo, plovbe v neposredni bližini ali kopanja na plažah otoka. Zakon je tukaj jasen: morje in obala sta dostopna vsem.
