Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Evropski zgodovinar motri z Dunaja tako zahod in vzhod kot sever in jug. Evropske meje razume široko in Evropo kot edini smiselni okvir bivanja. Svojo držo do avstrijske desnice kratko strne v opazko, da v dokumentih nove vlade beguncev ni več: "Stvar je rešena. Obstajajo le še ilegalni migranti."
Philipp Ther je nemški ekonomski in socialni zgodovinar ter profesor evropske zgodovine na univerzi na Dunaju. Je avtor knjig Temna stran nacionalnih držav: etnično čiščenje v moderni Evropi in Evropa po letu 1989, nagrajene monografije, ki jo mnogi označujejo za temeljno delo pri razumevanju današnje Evrope.
Vključenost civilne družbe in aktivizem nista v porastu in demokracija kaže številne strukturne probleme. Izgublja legitimnost. V tem pogledu smo morda v globlji sistemski krizi, kot smo si pripravljeni priznati.
V Ameriki vidimo perverzijo demokracije, saj z le redkimi izjemami vstopajo v politiko milijonarji – bolj ali manj si kupijo demokracijo ob iluziji volitev. V Rusiji se spet in spet vračajo k ideji, da lahko obstajajo le kot velesila. Imajo tehnologijo za bombardiranje Sirije, a jim pokajo vodovodi in ljudje zmrzujejo. Žal živimo v času, ko je realno pričakovati ponovno tekmo v oboroževanju.
Če se postavi pod vprašaj same temelje tržne ekonomije, se delegitimira tudi EU.
Velja zabloda, da naj bi bili milijonarji politično in finančno neodvisni.
Obstoj davčnih oaz med članicami EU označuje Philipp Ther za eno ključnih težav: “Če obstaja preveč tekmovanja pri ustvarjanju ugodnih davčnih pogojev za multinacionalke in milijonarje, se znajdemo v situaciji, ko Fiat svoj sedež prestavi iz Italije na Nizozemsko, da bi se izognil plačilu davkov. To je nemogoča situacija,” pravi za situacijo, ki krha idejo družbene pogodbe.
Države so neoliberalizmu dale novo razsežnost: ni šlo le za privatizacijo državnih podjetij, ampak tudi za vse bolj radikalne spremembe sistema.
