Mnogi Slovenci redno dopustujejo v Dalmaciji, zato jih močno presenečajo novice o težavah s Pelješkim mostom. Ta most je od samega začetka predstavljal simbol tehničnega uspeha in strateškega povezovanja juga Hrvaške. V zadnjih mesecih pa javnost vse bolj opazi razpoke, ki kazijo posamezne dele konstrukcije. Ljudje v javnem prostoru večinoma razpravljajo o normalnih pojavih v betonu, temperaturnih vplivih ali odgovornosti izvajalcev. Pri tem skoraj popolnoma zanemarijo ključno tehnično vprašanje o vrsti in načinu vgradnje betona, poroča hrvaški medij Slobodna Dalmacija.
Politična stranka Javno dobro je med prvimi opozorila na morebitne napake pri izvedbi. Predstavniki stranke trdijo, da odgovorni namerno preusmerjajo razpravo v dnevno-politična obračunavanja. S tem se izognejo resni strokovni analizi vgrajenih materialov in tehnologije gradnje. Stranka poudarja, da ima javnost pravico izvedeti, ali so gradbinci upoštevali vse projektne standarde. Prav tako zahtevajo odgovore, ali so strokovnjaki izvedli neodvisna testiranja betona v samih pilonih mostu.
Uganke okoli uporabe vibratorjev za beton
Posebno težavo predstavlja vibriranje posebnega SCC betona. Gradbinci so stebre in pilone Pelješkega mostu zgradili s samovgradljivim SCC betonom visoke trdnosti razreda C70. Inženirji so ta beton razvili posebej za ta projekt. Njegova glavna lastnost je, da se brez vibriranja samostojno razlije skozi gosto armaturo in enakomerno zapolni opaž. Zato dejstvo, da so delavci med gradnjo beton vseeno vibrirali, sproža resna vprašanja. Ne gre za posamezno improvizacijo na gradbišču, temveč so ta postopek predvideli že v samem projektu.
Strokovnjaki se zdaj sprašujejo, zakaj bi sploh vibrirali beton, katerega osnovni namen je prav to, da vibriranja ne potrebuje. Še pomembnejše vprašanje pa se nanaša na možne posledice takšnega postopka v masivnih pilonih mostu. Vibriranje SCC betona lahko povzroči segregacijo agregata, poruši homogenost ali ustvari notranje slabosti. Te slabosti se kasneje pokažejo prav v obliki razpok. Vladimira Mascarell, ki zastopa stranko Javno dobro, opozarja, da javnost še vedno čaka na rezultate globinskih preiskav vgrajenega betona. Te preiskave bi edine lahko dale jasen odgovor o dejanski kakovosti in trajnosti te monumentalne zgradbe, še piše Slobodna Dalmacija.
