Testiramo kugo: Poraba ostaja uganka

Kmalu bo tudi kuga končala podaljšan test v redakciji, kot vedno, pa ima pred seboj še nekaj resnih preizkusov. Poletna potepanja in dopusti pomenijo tudi podaljšano bivanje v avtomobilu, bolje rečeno - dolge ure za volanom, kupe prtljage, ki mora v avto (in nekako tudi iz njega), ceste, ki si včasih ne zaslužijo tega imena, in seveda dolge kilometre nenehne vožnje ...
Prvi del poletnih naporov je kuga že opravila in tudi po nekaj tisoč kilometrih (zdaj smo jih prevozili skoraj 13 tisoč) ni niti en sklop odpovedal sodelovanja, protestiral ali zahteval dodatnega vzdrževanja. Nekaj dolgih ur za volanom samo potrjuje, da so sedeži (ki so voznikov prvi stik z avtomobilom) še vedno temeljiti in ponujajo dovolj nastavitev za več tipov voznikov, ob tem je tudi bočna opora več kot spodobna, tako da mirno lahko rečem, da gre za boljše primerke v tem razredu. Tudi ergonomija je več kot spodobna, le osrednji zaslon je občutljiv na dotik in tako zahteva nekaj nagibanja naprej za večopravilnost. Ob tem je treba še reči, da klimatska naprava tudi pri polnem avtomobilu in temperaturi, ki je bistveno nad 30 stopnjami, zelo dobro opravlja svoje delo, samodejnost pa dobro kroti in nadzoruje nadležno intenzivno vpihovanje hladnega zraka. Kuga ima pri tem res številne odprtine za zračenje oziroma vpihovanje zraka v kabino, kar je po eni strani odlično, po drugi pa bi bilo še bolje, če bi lahko dodatne zračnike po potrebi tudi zaprli.