Bančni ukrep razkril gnilo socialno državo

Banka Slovenije se je 21. oktobra odločila, da po skoraj letu dni neučinkovanja priporočil bankam, pod kakšnimi pogoji naj dajejo stanovanjske in potrošniške kredite, uvede zavezujoče pogoje. Ti so pričeli veljati s prvim novembrom oziroma ta ponedeljek. Ogorčenje in izrazi presenečenj se sedaj iz kabineta predsednika vlade Marjana Šarca širijo tudi med mladinskimi organizacijami. Te so včeraj na tiskovni konferenci sporočile, da bodo zahtevale sestanek tako s predstavniki Banke Slovenije kot vlade. "Zanima nas, kaj so rešitve, saj se vedno pogovarjamo o istih stvareh in vidimo, da se ne načrtuje dolgoročno za prihodnost," je predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna pokazala na stanovanjsko problematiko in trg dela, ki mlade sili v odpiranje statusa samostojnih podjetnikov ali v druge oblike negotovih - bolj ali manj prikritih - zaposlitev.

Krediti za bogatenje bogatih?

Andrej Omerzel je opisal bojazen, da bo ukrep Banke Slovenije le še okrepil sivi, pa tudi črni trg najemanja posojil. "To pomeni oderuške obresti, prisilno izseljevanje iz domov in izsiljevanje," je opozoril, da se več kot desetletje ni naredilo nič, da bi v Ljubljani in na Primorskem zagotovili primerne in dostopne nastanitve za študente, ki v univerzitetnih mestih študirajo. "Študenti so zagotovo med najranljivejšimi skupinami na trgu," se je strinjal Andrej Pirjevec, saj da postaja iskanje kreditov na sivem trgu vse pogostejše. Mladi opozarjajo na groteskno visoke najemnine, oddajanje stanovanj prek spletnih platform turistom za astronomske zneske in hkrati na številna prazna stanovanja. Menijo tudi, da bi se ob boljšem nadzoru in z večjimi kapacitetami v študentskih domovih lahko sprostilo del najemniških stanovanj tudi za mlade družine. "Sedaj smo v situaciji, ko nikogar ne zanima, da morajo mlade družine ali študentje več kot tretjino svojih dohodkov nameniti za najemnino, Banka Slovenija pa je ocenila, da tak delež ne smejo nameniti za kredit, ki bi jim morda dolgoročno zagotovil nakup stanovanja," je opozoril Matic Matjašič iz Mestnega mladinskega sveta Maribor. Dodal je, da je že sedaj najem kredita za večino mladih pomenil, da so morali hišo zastaviti tudi starši, da bi mlajša generacija poiskala rešitev za stanovanjski problem. "Mnogi so bili zaradi nezadostnosti stanovanjskih kreditov prisiljeni vzeti tako potrošniški kot stanovanjski kredit, da so lahko kupili stanovanje," je opisal izkušnje ljudi, ki jih pozna.

Kje so socialne politike-?

Organizacija, ki je pozdravila ukrep Banke Slovenije, je Zveza potrošnikov Slovenije, saj pojasnjujejo, da se z novimi merili le uresničuje načela evropskih smernic o odgovornem kreditiranju, ki pa v Sloveniji glede na obstoječi nadzor in bančno kulturo niso zaživele same od sebe. Opozarjajo, da Banka Slovenije ne rešuje problema kreditnih kartic, limitov, lizingov in drugih inštrumentov nebančnih ponudnikov kreditov, "ki potrošnike z nizkimi dohodki dodatno porivajo čez rob še znosnega zadolževanja". "Banke se otepajo vsakršne odgovornosti, saj so doslej svoje napake uspešno prenesle na kreditojemalce in davkoplačevalce," opažajo v potrošniški organizaciji, ki jo vodi Breda Kutin. Tudi oni opozarjajo na manko socialnih ukrepov in strategij za zagotovitev dostojnega življenja, ki bi bili dostopni vsem in v pomoč tudi ekonomsko najbolj ranljivim skupinam - med temi izpostavijo tudi upokojence z nizkimi pokojninami.