Svetovni finančni trgi so vstopili v fazo prilagajanja. Po obdobju visoke tolerance do tveganja in praktično neomejene likvidnosti prehajamo v okolje, v katerem vrednost vse bolj določata strošek kapitala in realni denarni tok. Gre za fazo, ki nagrajuje finančno kakovost in kaznuje vse, kar je bilo zgrajeno na predpostavki neskončno poceni denarja.
Ta strukturni premik potrjuje več signalov hkrati. Visoki donosi ameriških državnih obveznic pomenijo realno alternativo delniškim naložbam, hkrati pa neposredno zvišujejo diskontne stopnje v vrednotenjih. Še pomembnejši je zasuk na Japonskem, kjer se po več desetletjih končuje obdobje izjemno ohlapne denarne politike. Japonska je bila dolgo eden ključnih globalnih virov poceni kapitala, zato njen umik pomeni trajno višji strošek financiranja na svetovni ravni.
Dražji kapital deluje kot oster filter. Visoke obrestne mere znižujejo sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov, kar najbolj prizadene tiste segmente trga, katerih vrednotenja so temeljila na oddaljenih projekcijah dobičkonosnosti. Pritisk se zato povečuje predvsem pri delnicah rasti, ki so v zadnjem desetletju poslovale v okolju, kjer je bil dostop do financiranja samoumeven in poceni. To se vse bolj odraža tudi v segmentu umetne inteligence, ki je bil osrednje gonilo prejšnje tržne evforije.
Pri UI ne gre za vprašanje, ali bo tehnologija ustvarjala denarne tokove, temveč kdaj. Trenutna faza je izrazito infrastrukturna, ker se gradijo podatkovni centri, kar zahteva izjemno visoke kapitalske izdatke in pritiska na marže. Denarni tokovi, ki jih trg pričakuje, so realni, vendar časovno zamaknjeni, pridejo šele po zaključku prvega investicijskega vala, ko se amortizacija stabilizira in se zmogljivosti začnejo polno operativno izkoriščati. Trg danes ne kaznuje umetne inteligence kot tehnologije, temveč diskontira dejstvo, da se obljubljeni dobički ne morejo materializirati hkrati z izgradnjo infrastrukture. Posledica je vidna rotacija na delniških trgih.
Delež kapitala se postopoma, vsaj začasno, preusmerja v sektorje z bolj zanesljivimi in "bližnjimi" denarnimi tokovi ter z večjo odpornostjo na višje obrestne mere. To so predvsem zdravstvo, gospodarske javne službe in nekateri segmenti potrošnje, kjer so vrednotenja stabilnejša, poslovni modeli pa manj odvisni od stalnega refinanciranja. Podoben proces je opazen tudi na surovinskih trgih, kjer se ob strahovih pred presežno ponudbo in ohlajanjem povpraševanja, zlasti iz Kitajske, znižuje cena. V tej fazi cikla postaja ključna beseda odpornost. Ta se kaže v finančni moči, sposobnosti rasti brez odvisnosti od izjemno poceni zadolževanja in v potrjeno vzdržnih maržah. Podjetja, ki to lahko izkažejo, bodo v novem okolju, v letu 2026, nagrajena.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
