Slovenija bo v naslednjem obdobju okrepila lobiranje za nestalno članico OZN. Pisno podporo ima zaenkrat od 80 držav, potrebuje pa 129 glasov. Mladika bo predvidoma odprla stalno predstavništvo pri Afriški uniji, posebni odposlanec ministrice za kandidaturo Slovenije pa bo postal nekdanji veleposlanik Franci But.
Slovenija je Blejski strateški forum, ki zaključuje danes, izkoristila tudi za lobiranje kandidature države za nestalno članico varnostnega sveta OZN v letih 2024-2025. Zunanja ministrica Tanja Fajon se je srečala s sedmimi veleposlaniki afriških držav v New Yorku, ki so prisotni na Bledu, lobistične aktivnosti države pa se bodo še stopnjevale.
"Zaenkrat imamo pisno podporo 80 držav, ustne podpore pa je še veliko več," je na tiskovni konferenci pojasnila Fajonova. Za izvolitev v prvem krogu glasovanja v generalni skupščini OZN je potrebnih 129 glasov, je povedala zunanja ministrica, ob čemer pa ni hotela špekulirati, ali ima Slovenija že zagotovljeno zadostno podporo, da bi bila izvoljena v vzhodnoevropski skupini, kjer je njena protikandidatka Belorusija. "Možnosti so dobre, ni pa samoumevno, da bo Slovenija izvoljena. Glasovanje je tajno in čisto do konca ni jasno, kako se bo izšlo," je povedala.
Slovenija še brez odločitve glede ruskih vizumov
Da bi si Slovenija pridobila še več podpore na afriški celini, ki šteje 54 držav, Slovenija pa je tam zelo skromno diplomatsko zastopana, naša država načrtuje odprtje diplomatskega predstavništva pri Afriški uniji, osrednji politični organizaciji te celine, ki ima sedež v Adis Abebi. Ali bo Slovenijo zastopal veleposlanik ali diplomat na nižji ravni, še ni znano. Bo pa ministrica za svojega posebnega odposlanca za kandidaturo Slovenije za nestalno članico imenovala nekdanjega veleposlanika v Nemčiji Francija Buta, ki je zaključil svoj mandat v Berlinu.
Fajonova je sicer na tiskovni konferenci zadovoljno ugotavljala, da je Slovenija s svojo majhno diplomacijo na Blejskem strateškem forumu dokazala, kako lahko majhna država gradi mostove. Ob vseh opozorilih je bilo po njenih ocenah na forumu čutiti tudi optimizem, prav to pa naj bi bil cilj srečanja, namreč ljudem ponuditi prostor iskanja skupnih rešitev.
V prihodnjih mesecih bo slovenska diplomacija ob lobiranju za nestalno članico varnostnega sveta (kandidaturo je napovedala prejšnja vlada Janeza Janše) precej pozornosti še naprej posvečala Zahodnemu Balkanu. Za novega posebnega odposlanca ministrstva za to regijo je bil imenovan Anžej Frangeš. Ministrica upa, bo BiH po oktobrskih volitvah in poročilo evropske komisije o napredku države na poti v EU vendarle še do konca leta dobila status kandidatke za članstvo, za kar je slovenski politični vrh sogovornike iz evropskih držav in evropske komisije prepričeval tudi na Blejskem strateškem forumu.
Blair: Vojna v Ukrajini povezala Zahod
Ruska agresija na Ukrajino je nesprejemljiva in šokantna, a je povezala Evropo, katere del je tudi Velika Britanija, je danes na Blejskem strateškem forumu (BSF) dejal nekdanji britanski premier Tony Blair. Pred Evropo so težki časi, v katerih bo enotnost Zahoda zelo pomembna, politični voditelji pa bodo morali ponuditi jasne odgovore.
Blair, ki je britansko vlado vodil deset let v obdobju od leta 1997 do 2007, je v posebnem pogovoru na BSF med drugim spregovoril tako o vojni v Ukrajini in njenih posledicah kot tudi posledicah brexita za Veliko Britanijo. Največji geopolitični izziv za Evropo je po njegovih besedah Kitajska. Za Zahod pa bo ob teh izzivih ključnega pomena enotnost, je dejal in opozoril, da evropskim voditeljem primanjkuje dolgoročne strategije.
Rusija v tej vojni ne bo zmagala, saj je ruski predsednik Vladimir Putin podcenil tako Ukrajino kot Zahod. "Ta agresija ne bo uspela," je dejal Blair, saj bo Evropa po njegovem prepričanju držala skupaj. (sta)
Fajonova se z drugimi evropskimi zunanjimi ministri, ki so bili prisotni v Bledu, danes odpravlja na neformalno zasedanje zunanjih ministrov v Prago, kjer bo govora tudi o morebitni prepovedi izdajanja turističnih vizumov za ruske državljane, za kar se močno zavzemajo baltske države in Poljska, tovrsten poziv evropskim državam pa je včeraj v nagovoru na forumu obnovil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Slovenska vlada glede prepovedi izdajanja vizumov ruskim državljanom še ni sprejela odločitve, je pojasnila Fajonova. Sama je sicer do takšne odločitve zadržana. Kot je vnovič pojasnila, bi namreč zaradi takšne odločitve lahko prizadeli tudi tiste ruske državljane, ki želijo zaradi nasprotovanja politiki Rusije zapustiti svojo domovino. V času pred izbruhom covida je za turistične vize v Sloveniji letno zaprosilo 7000 ruskih državljanov, sedaj pa je teh prošenj okoli 2000.
Na neformalnem zasedanju ministrov odločitve glede ruskih vizumov verjetno še ne bo (odločitve se sprejemajo na formalnih zasedanjih). Francija in Nemčija sta prav tako zadržani do tako močne poteze prepovedi izdajanja vizumov ruskih državljanov. Fajonova ima občutek, da bo lažje kot odločitev glede prepovedi izdajanja ruskih vizumov doseči soglasje, da ne bi bilo več posebnih kategorij oseb, ki bi lahko po hitrejših postopkih pridobile vizume.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
