Energetska prihodnost: Tudi plin bo del slovenskega zelenega prehoda. Kaj to konkretno pomeni?

Slovensko plinsko omrežje v prihodnjem desetletju čakajo številni izzivi. Poleg zagotavljanja zanesljive dobave plina končnim odjemalcem bo treba obstoječi sistem prilagoditi za sprejem obnovljivih plinov in zasnovati nadgradnjo sistema za prenos obnovljivega vodika ter vzpostaviti tako imenovano vodikovodno hrbtenico, izhaja iz desetletnega razvojnega načrta prenosnega plinskega omrežja za obdobje 2026-2035, ki so ga pripravili v družbi Plinovodi. Omenjeni dokument mora operater prenosnega sistema sprejeti in ga vsako leto predložiti Agenciji za energijo v potrditev, pri čemer mora upoštevati tudi obstoječo in predvideno ponudbo ter povpraševanje. Na prihodnje načrte glede plinovodnega omrežja bo v prvi vrsti vplival celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki je bil potrjen lansko leto. Ta med drugim do leta 2030 v skupni oskrbi s plini v Sloveniji določa vsaj 10-odstotni delež obnovljivih in nizkoogljičnih plinov, med katere spadajo biometan, vodik in drugi sintetični plini. Kot izpostavljajo pripravljavci razvojnega načrta, pa je ena od pomembnih smeri razvoja tudi oskrba s 100-odstotno zelenim oziroma obnovljivim vodikom. V zvezi s tem so se Plinovodi, ki jih vodi Marjan Eberlinc, že vključili v iniciativo Evropska plinovodna hrbtenica za vodik, prav tako sodelujejo pri ustanavljanju evropske mreže operaterjev vodikovih omrežij. V Plinovodih si prizadevajo za vzpostavitev ločenega vodikovega prenosnega sistema: "Ki bo vsem trenutnim in potencialnim bodočim uporabnikom plinskega sistema omogočal postopno opuščanje plina v vseh sektorjih." Urediti bo treba financiranje V distribucijskih plinskih podjetjih, ki so v Sloveniji večinoma tudi dobavitelji zemeljskega plina gospodinjstvom, v prvi fazi načrtujejo uvedbo biometana, medtem ko je uporaba vodika še v nekoliko bolj oddaljenih načrtih. Kako hitro pa bi lahko prišlo do uporabe biometana v omrežju? "V Sloveniji je kar nekaj projektov na tem področju že pripravljenih, je pa njihova izvedba odvisna od tega, ali bo za to vzpostavljeno ustrezno okolje," pravi direktor gospodarsko-interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ-DZP) Urban Odar. Kot pojasni, to pomeni vzpostavitev ustreznega sistema za izdajanje potrdil o izvoru te energije, s katerimi se bo dokazovalo, da gre res za obnovljivo energijo, in pa seveda tudi ureditev financiranja. Odsotnost omenjenega danes po njegovih besedah še vedno predstavlja ključno oviro pri potencialnih investitorjih. Ob izpolnjenih pogojih, dodaja, bi pa lahko hitro prišlo do dejanskega dodajanja biometana v omrežje, pri čemer Odar meni, da bi bila distribucijska podjetja sposobna zadostiti zahtevam iz NEPN. Vprašanje financiranja bi moralo biti po besedah Odarja urejeno v sklopu plačevanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE. "Ta denar se že zbira in ga prispevajo vsi odjemalci plinastih, tekočih in trdnih goriv, a se porablja izključno za proizvodnjo električne energije. To je treba razširiti še na področje plina." Pri tem pri dejanskem uvajanju plina v omrežje ne bi bila potrebna menjava kotlov v gospodinjstvih, pravi: "Saj je sestava biometana skoraj enaka sestavi zemeljskega plina, gre samo za vprašanje izvora. V primeru zemeljskega plina gre za plin fosilnega izvora, pri biometanu pa za obnovljivi plin." Biometan bi lahko proizvajali sami Medtem ko je pri zemeljskem plinu Slovenija v celoti uvozno odvisna, pa bi lahko biometan proizvajali doma, tudi v že obstoječih bioplinarnah, izpostavlja Odar. Tudi NEPN navaja, da imajo v Sloveniji živinska gnojila zaradi razmeroma dobro razvite živinoreje precejšen potencial za proizvodnjo bioplina: "Teoretični izračun kaže, da bi iz gnoja goveda, prašičev in perutnine lahko proizvedli okoli 900 GWh biometana ... Okoli 70 odstotkov sestave bioplina predstavlja biometan, ki je obnovljiv plin in v prečiščeni obliki primeren za oddajo v plinovodna omrežja in kot tak lahko nadomesti zemeljski plin." A glede tega NEPN še izpostavlja, da je zaradi razmeroma majhnih kmetij in njihove razpršenosti tehnično izkoristljiva le približno tretjina tega potenciala: "Trenutno pa po grobih ocenah izkoriščamo 0,2 odstotka potenciala gnoja goveda, 14 odstotkov potenciala gnoja prašičev in 6 odstotkov potenciala gnoja perutnine." Po začetku vojne poraba plina padla, nato spet porasla Kot izhaja iz razvojnega načrta, je plinska poraba v Sloveniji padla takoj po začetku vojne v Ukrajini in se do danes spet nekoliko dvignila. Tako je leta 2021 poraba plina v Sloveniji prvič po letu 2013 presegla 10 TWh, nato pa je padla pod 9TWh: "Znižanje porabe plina v letih 2022 in 2023 je posledica vojne v Ukrajini, ki je povzročila povišanje cen plina, zmanjševanje dobav ruskega plina in izvajanje ukrepa prostovoljnega zmanjševanja porabe od avgusta 2022 dalje. V letu 2024 pa je bila poraba plina v Sloveniji ponovno nad 9 TWh." Pri tem navajajo, da je bil trend porabe v segmentu gospodinjstev in malega poslovnega odjema primerljiv s celotnim trendom. Po pričakovanjih naj bi poraba plinov v Sloveniji do leta 2035 postopoma narasla do 11,7 TWh, in sicer predvsem na račun uporabe plinov pri soproizvodnji toplote in električne energije, medtem ko naj bi uporaba v gospodinjstvih in industriji ostala na bolj ali manj istih ravneh. Prav tako naj bi se v tem obdobju v celotni strukturi rabe plinov zmanjševal delež zemeljskega plina predvsem na račun biometana, v manjši meri pa tudi vodika. Namesto TEŠ plinske elektrarne V Plinovodih pričakujejo, da bo v prizadevanjih Evropske unije, da do leta 2050 postane ogljično nevtralna, plin predstavljal prehodno gorivo pri opuščanju premoga in težkih tekočih goriv. "Plinasta goriva bodo igrala ključno vlogo tudi v obdobju po letu 2033, ko bo zaradi opuščanja rabe premoga dokončno zaustavljeno obratovanje TEŠ6, ki predstavlja največjo proizvodno enoto za proizvodnjo električne energije v Sloveniji," so zapisali v razvojnem načrtu, kjer pa dodajajo, da izpada proizvodnje največje proizvodne enote ne bo mogoče nadomestiti z obnovljivimi viri zaradi njihove nestanovitnosti. "Prav tako do omenjenega leta, v kolikor bo sprejeta odločitev o gradnji, ne bo zgrajen dodaten blok jedrske elektrarne. NEPN predvideva nadomestitev proizvodnje TEŠ6 s povečanjem proizvodnje električne energije s plinskimi elektrarnami ter prepoznava potrebo po dodatnih 500 MW plinskih kapacitet." Glede dodatnih plinskih kapacitet NEPN med drugim še navaja, da bi te v primeru gradnje drugega bloka jedrske elektrarne zagotavljale potrebno rezervno zmogljivost.V Sloveniji 1195 kilometrov plinovodov Slovenski prenosni plinovodni sistem je začel obratovati leta 1978 in danes obsega 1195 kilometrov plinovodov, kompresorski postaji v Kidričevem in Ajdovščini, 258 merilno-regulacijskih in drugih postaj ter 298 odjemnih mest. Pri tem povezuje večino slovenskih industrijskih in mestnih središč razen obalno-kraške regije, Bele krajine ter dela Notranjske in Dolenjske. Slovenski plinovodni sistem sicer poteka preko 93 slovenskih občin, distribucijska oskrba s plinom pa je bila lani omogočena v 87 občinah. Gradnja tovrstne infrastrukture je načrtovana še v 20 občinah. A kot smo že poročali, je omejitve glede širitve plinskega omrežja uvedel lani sprejeti Energetski zakon. Ta določa, da je podeljevanje koncesij operaterjem distribucijskega sistema zemeljskega plina dovoljeno le, če se načrtuje priključevanje proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 odstotkov načrtovane porabe. Poleg tega je zakon določil tudi pogoje za podaljšanje obstoječih koncesij.

Energetska prihodnost: Tudi plin bo del slovenskega zelenega prehoda. Kaj to konkretno pomeni?

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Povezani članki

Izbrano