Sindikat kmetov Slovenije je na ministrstvo za naravne vire in prostor po pokolu več kot 30 ovac v Preddvoru naslovil pismo, v katerem izraža zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila velikih zveri in posledične škode za ljudi na podeželju. Poudarjajo, da sprememba evropske zakonodaje, ki je znižala varstveni status volka iz "strogo zaščitenega" v "zaščitenega", državam članicam daje več možnosti za ukrepanje in menijo, da Slovenija tega ne bi smela več ignorirati.
Bergant je ob tem izpostavil, da evropska zakonodaja ne more biti več izgovor za pasivnost, saj so številne države že prilagodile svoj pravni red. Kot primere je navedel avstrijsko Koroško in skandinavske države, kjer so zakonodajo že spremenili v skladu z novo evropsko ureditvijo.
Sindikat opozarja na materialno in psihološko škodo, ki jo povzročajo volkovi, pri čemer ta vpliva tudi na motivacijo kmetov za nadaljevanje kmetovanja. Kot izpostavljajo, "gre za resno grožnjo ohranjanju pašne tradicije in kulturne krajine na podeželju". Poudarjajo, da naraščajoča prisotnost velikih zveri ogroža kmetijstvo, vodi v zaraščanje zemljišč in povzroča demotivacijo med kmeti.
"Noben kmet ne redi in ne bo redil domačih živali za hrano volkovom ali za povračilo škod," opozarjajo v sindikatu in dodajajo, da poleg materialne škode zveri povzročajo tudi psihološko trpljenje in izgubo volje za nadaljnje delo.
Med ključnimi zahtevami izpostavljajo nujnost coniranja območij zveri, s čimer bi omejili njihovo širjenje. Predlagajo določitev osrednjega območja strogega varstva na jugovzhodu države kot dela dinarskih populacij, ožjega robnega območja z omejitvijo reprodukcije in območij brez zveri. Reproduktivne povezave z alpskimi regijami označujejo kot nesprejemljive.
Poleg tega sindikat zahteva vzpostavitev učinkovitega in pravičnega odškodninskega sistema, ki bi v celoti kril tako materialno kot nematerialno škodo. Država mora kot lastnica zveri prevzeti odgovornost za stroške zaščite in posledice napadov, vključno z duševno stisko rejcev.
Med predlogi izstopa tudi zahteva po legalnem odstrelu kot edinem realnem orodju za uravnavanje številčnosti zveri. "Ideje o samoregulaciji populacij ne delujejo več. Potrebna je odločnost," poudarjajo. Predlagajo, da se populacije omejijo na raven referenčnih let - denimo na 450 do 550 medvedov in največ pet tropov volkov oziroma okoli 30 osebkov.
Sindikat prav tako vztraja, da morajo biti prizadete javnosti vključene v pripravo zakonodaje in upravljavskih dokumentov, saj gre za njihovo neposredno življenjsko okolje. Ključne odločitve naj potrjujejo sveti lokalnih skupnosti, postopki za odstrel konfliktnih osebkov pa morajo biti hitri in učinkoviti.
V pismu opozarjajo tudi na kršenje ustavnih pravic prebivalcev podeželja, kot so varnost, svoboda gibanja in možnost gospodarskega napredka. Po njihovem mnenju je nesprejemljivo, da ima volk višji pravni status zaščite kot človek, ki živi in dela na teh območjih.
Zaključujejo, da je čas za sistemski preobrat. Pozivajo k prenovi zakonodaje in strategij upravljanja zveri, ki naj upoštevajo nove evropske možnosti in predvsem zaščitijo interese slovenskega podeželja, kulturne krajine in kmetijstva.
