Gradbeni inšpektorji Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor so začeli obsežnejšo nadzorno akcijo, usmerjeno v preverjanje dostopnosti objektov v javni rabi. Nadzor zajema tako gradnjo kot uporabo objektov ter izpolnjevanje zahteve univerzalne graditve, katere cilj je zagotoviti enake možnosti za vse uporabnike, tudi invalide in druge osebe z ovirami.
Akcija poteka na podlagi Gradbenega zakona, Pravilnika o univerzalni graditvi in uporabi objektov ter Zakona o izenačevanju invalidov (ZIMI), pri čemer inšpektorji upoštevajo tudi nedavno sprejeto novelo ZIMI-D. Ta je začela veljati 13. januarja letos in dodatno poudarja prepoved diskriminacije zaradi invalidnosti pri dostopu do objektov v javni rabi.
"Nadzor je bil zelo omejen"
Kot opozarja predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic, s katerim smo se pogovarjali, je eden ključnih razlogov pomanjkanje zavedanja lastnikov stavb, da jih zakon sploh zavezuje. "Mnogi se ne zavedajo niti tehničnih zahtev dostopne gradnje, ki so zapletene in brez strokovne pomoči pogosto napačno izvedene. Dodatno težavo je dolga leta predstavljalo dejstvo, da so bili standardi dostopnosti plačljivi, nadzor pa zelo omejen, saj do nedavne novele zakon sploh ni predvideval sankcij," je opozoril.
Obenem pa je opozoril, da nedostopnost vpliva na vsa ključna področja življenja: od izobraževanja in zaposlovanja do zdravstva in kulturnega udejstvovanja. Kastelic opozarja, da nedostopne izobraževalne ustanove mladim invalidom omejujejo izbiro poklica in dolgoročno poslabšujejo njihov ekonomski položaj. Resne težave so tudi v zdravstvu, kjer specialistične ustanove in medicinska oprema pogosto niso prilagojene, kar onemogoča celo osnovne preglede.
Zakon dopušča tudi izjeme
V središču nadzora gradbenih inšpektorjev je, kot smo izvedeli, preverjanje, ali so obstoječi objekti ustrezno prilagojeni. Zakon določa, da morajo lastniki ali upravljavci zagotoviti dostopnost storitev vsem uporabnikom, kar vključuje vrsto tehničnih in gradbenih prilagoditev. Med njimi so zagotovitev parkirnih mest za invalide, neoviran dostop do objekta, prilagojeni vhodi, ustrezne vertikalne in horizontalne povezave, sanitarije za invalide ter elementi, ki slepim in slabovidnim omogočajo varno uporabo prostora. Posebna pozornost je namenjena tudi komunikacijski dostopnosti. Vsak objekt v javni rabi mora zagotoviti vsaj eno točko ali prostor, kjer je s pomočjo tehnologije omogočena nemotena komunikacija za gluhe in naglušne osebe. Prilagoditve morajo biti izvedene v največji možni meri skladno s predpisi, ki urejajo univerzalno dostopnost.
Zakon sicer dopušča izjeme, kadar prilagoditve niso tehnično izvedljive ali bi pomenile nesorazmerno breme za lastnika. V takšnih primerih mora lastnik ali upravljavec pripraviti ustrezno oceno in jo trajno hraniti. Inšpektorji ob nadzoru preverjajo tudi, ali se objekti uporabljajo na podlagi veljavnega uporabnega dovoljenja ter ali je zagotovljen neoviran dostop do vseh storitev, ki so na voljo javnosti. Poseben poudarek namenjajo prav dejanski uporabi objektov, saj zgolj formalna skladnost pogosto ne pomeni tudi dejanske dostopnosti.
