V znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS) je bil objavljen članek slovenskih arheologov o izjemnem odkritju na Krasu, in sicer o več kilometrov dolgih kamnitih strukturah, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. Gre za eno največjih tovrstnih prazgodovinskih arhitektur v Evropi, so sporočili iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Študijo sta izvedla Dimitrij Mlekuž Vrhovnik s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Tomaž Fabec iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Temelji na zračnem laserskem skeniranju, terenskih raziskavah, izkopavanjih in analizah z uporabo geografskih informacijskih sistemov. Njeni rezultati razkrivajo zapletene suhozidne sisteme v obliki lijaka, dolge od nekaj sto metrov do več kilometrov, ki se zaključujejo s pastmi pod skalnimi stopnjami ali stenami, v katere so prazgodovinske skupnosti usmerjale črede divjih živali. Izkopavanje ene od pasti je pokazalo, da je bila strukutura okoli 3.500 pred sedanjostjo že dolgo opuščena.
Kaj razkriva odkritje
Podobne strukture so bile doslej znane predvsem iz puščavskih območij Bližnjega vzhoda in Severne Afrike. Odkritje na Krasu pa dokazuje, da so bile take lovske strukture v Evropi prisotne verjetno že kmalu po ledeni dobi.
Odkritje razkriva, da so prazgodovinske skupnosti obvladovale prostor v velikem merilu in bile sposobne kompleksne organizacije, načrtovanja ter usklajevanja skupinskega dela. Delovanje teh sistemov je temeljilo na natančnem poznavanju vedenja živali, najverjetneje jelenjadi, njihovih sezonskih poti in dobrem razumevanju prostora. Takšni lovi so prinašali velike sezonske presežke mesa, ki so jih lahko porabile le večje skupnosti, v obliki skupinskih gostij in obredov, kar pa odpira nova vprašanja oorganizaciji skupnosti, porabi, presežkih in simbolnem pomenu izobilja v prazgodovinskih družbah.
Medtem pa odkritje spreminja razumevanje evropske prazgodovine, saj kaže, da so lovske skupnosti ustvarjale monumentalne krajinske strukture, ki so zahtevale odlično poznavanje prostora, zapleteno organizacijo, natančno načrtovanje in upravljanje s sezonskimi presežki mesa, so še sporočili.
