Glasovanje je bilo tajno. V predstavitvi stališč poslanskih skupin so se o kandidatu danes izrekli v LMŠ in Levici in napovedali nasprotovanje predlogu za Kranjčevo izvolitev. Ustavni sodnik mora imeti čut za pravičnost, so menili v LMŠ. Kranjc je res avtoriteta na področju rimskega prava, toda ali je to, kar potrebujemo danes, je povprašal.
Z LMŠ so se strinjali v Levici. Kranjčeva stališča denimo do enakosti žensk v družbi sodijo v čase pred 2000 leti, je dejal Matej T. Vatovec. "Zaradi režima, v katerem smo, bi morali imeti ustavne sodnike, ki razumejo pomen človekovih pravic in tudi, kaj pomenijo aktualna družbena dogajanja," je poudaril. Po njegovih navedbah je kandidat v primeru Patria aktivno stopil v bran današnjemu predsedniku vlade Janezu Janši.
Za njegovo imenovanje je bila potrebna absolutna večina vseh poslancev, kar pomeni, da bi moral prejeti najmanj 46 poslanskih glasov.
Predsednik republike Borut Pahor, ki je Kranjca predlagal v tretjem poskusu, je ob predlogu za njegovo imenovanje ocenil, da bi v primeru izvolitve pomembno prispeval k delu in vlogi ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi.
V prejšnjem krogu je predlagal Anžeta Erbežnika, ki je v DZ prejel 44 glasov, v prvem krogu pa Andraža Terška, ki je prejel še dva glasova manj.
Kranjc bi na mestu ustavnega sodnika nasledil Dunjo Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel julija lani.
