Ni nepričakovano, da je zakon nekoliko nespretnega ali vsaj nelektoriranega naslova s podpisi poslancev trojčka NSi-SLS-Fokus, SDS in Demokratov med prvimi v novem sklicu državnega zbora. Obenem pa bo, sledeč predlaganemu besedilu in večini, ki se je po volitvah sestavila v državnem zboru, državni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja kot dela neprost dan dvignil na višino zakonske obveznosti. Znano je: zadnja vlada Janeza Janše je pol meseca pred primopredajo, 12. maja 2022, 17. maj razglasila za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Zgolj dan pred naslednjim 17. majem, 16. maja 2023, pa je vlada pod vodstvom Roberta Goloba sklep predhodnice gladko razveljavila, češ da je bil sprejet tik pred iztekom mandata prejšnje vlade, ko naj bi opravljala zgolj tekoče posle. "Obenem je bil sklep sprejet brez predhodne javne in strokovne razprave," je pisalo v razveljavitvenem sklepu Golobove vlade, ki za seboj tudi ni imel nobene javne, kaj šele strokovne razprave ...
"Ta umik ni brez vsebine"
Nazadnje je odločitev še aktualne vlade na mizi imelo ustavno sodišče in tik po letošnjih parlamentarnih volitvah večinsko odločilo, da ni pristojno za presojo akta, ki da ni predpis. Proti sta glasovala le ustavna sodnika dr. Rok Svetlič in dr. Rajko Knez. "Država z razglasitvijo nacionalnega dneva spomina ne izraža le poljubne politične preference, temveč v uradni obliki javnopravno prizna pomen določenega zgodovinskega dogodka in odnos skupnosti do njega. Še izraziteje to velja za akt, s katerim se tako priznanje naknadno odvzame. Tak umik ni brez vsebine. Za tiste, ki jih zadevna zgodovinska travma neposredno ali posredno zaznamuje, pomeni institucionalno sporočilo, da trpljenje, ki ga je država še včeraj štela za vredno posebnega javnega spomina, tega priznanja danes nima več ... V tej luči ni nepomembno, da je vlada to storila celo le en dan pred obeležitvijo nacionalnega dneva," je v odklonilnem ločenem mnenju opozoril dr. Knez, ki se mu je mesec pozneje devetletni mandat ustavnega sodnika zaključil.
To piše v izhodiščih za koalicijsko pogodbo
"Koalicija zgodovino našega naroda in države sprejema takšno, kot je. V ospredje bomo postavljali tiste zgodovinske dogodke, ki so nas združevali, in ne tistih, ki so nas razdvajali. Gradili bomo na družbenih temeljih, ki nas povezujejo. Cenimo vsakega posameznika, ki se je v prejšnjem stoletju uprl kateremu koli totalitarnemu režimu. Obsojamo vse zločine, ne glede na to, s katero ideologijo so se skušali upravičiti. Zavedamo se, da samostojne Slovenije in slovenske države zagotovo in dokazano ne bi bilo brez slovenske osamosvojitve, ki je narod združila. Vrednote slovenske osamosvojitve so zato vrednotno središče slovenskega naroda in države ter temelj, na katerem samostojna Slovenija stoji. Na njem ne branimo preteklosti, ampak gradimo prihodnost."
Politični pingpong
"Zadostiti želimo civilizacijski normi, ki nalaga dostojen pokop in pravico do spomina," vložitev zakona utemeljujejo v nastajajoči koaliciji in predlagajo trajni pokop posmrtnih ostankov na pokopališču Žale, na kar se je odzval ljubljanski župan Zoran Janković, češ, Žale so namenjene prebivalcem Ljubljane. Vendar pa bi območje pokopa dobilo status kulturnega spomenika državnega pomena. Zakon bi uredil še analizo DNK in postopek identifikacije žrtev ter tudi odgovornost po kazenskem zakoniku. Tudi tukaj je nekaj novejšega historiata. Sredi lanskega leta so v SDS v parlamentarno proceduro vložili novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev in predlagali ljubljanske Žale za dokončni pietetni pokop žrtev iz prikritega vojnega grobišča Jama pod Macesnovo gorico, ki zadnje leto začasno ležijo v škofjeloški kostnici. Gre za posmrtne ostanke 3450 umorjenih, izkopane leta 2022.
Že 35 let delujoča vladna komisija za ureditev prikritih grobišč je sicer že večkrat sprejela sklep, da je za pogrebno mesto za vse še nepokopane primerna le Ljubljana kot slovensko glavno mesto. Kljub temu so Svoboda, SD in Levica v zadnjem mandatu vztrajale, naj bo pogrebno mesto Spominski park Teharje kot kulturni spomenik državnega pomena. Čas za pokop pa so lani želele raztegniti na tri leta. Nakar so iz stalne vladne komisije ponovili svojo oceno, da pokopi v spominskem parku Bukovžlak-Teharje niti niso možni, ker je park zgrajen samo na pol in tudi ekološko nesaniran.
Še nekaj se je zgodilo sredi lanskega leta. Zdaj odhajajoča vlada je zavrnila predlog stranke NSi, da bi v zakon o praznikih in dela prostih dnevih dodali 17. maj, češ da bi bilo obeleževanje spominskega dneva primerneje urejati z ustreznim sklepom vlade ... Pri čemer pa da v Republiki Sloveniji ne obeležujemo dneva spomina na žrtve fašizma in nacizma.
Asta Vrečko: Dostojen pokop žrtev povojnih pobojev bi se lahko in bi se moral zgoditi že zdavnaj ...
"SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati še niso niti oblikovali vlade, a že na polno kopljejo jarke za razdvajanje ljudstva. Dostojen pokop žrtev povojnih pobojev bi se lahko in bi se moral zgoditi že zdavnaj, tudi v tem mandatu, saj smo se o tem v koaliciji strinjali in za to si je prizadevala tudi predsednica države, a je desnica raje izkoriščala te teme za svoj aktualnopolitični boj," se je odzvala sokoordinatorica Levice Asta Vrečko. "Sedaj predlagajo zakon, ki poleg pokopa na Žalah uvaja tudi praznik in analizo DNK-žrtev. To ni pieteta, to ni sprava, ampak najbolj nizkotno politično izkoriščanje mrtvih, ki si vsekakor zaslužijo mir in dostojen pokop, ne pa instrumentalizacijo politike," misli Vrečko.
Poslanec Svobode Martin Premk pa pravi, da že obstajata dva zakona s tega področja. "Vložitev novega zakona je zgolj znova razdvajanje ljudi, netenje novih sovražnosti in izkoriščanje žrtev tragičnih dogodkov druge svetovne vojne za politične namene," je ocenil. (VA, STA)
