Ali veste, da je bil letošnji oktober skoraj do konca po temperaturi za dobro stopinjo pod dolgoletnim povprečjem?! Še mene je malo presenetilo, ko sem pred dnevi pregledal meteorološke podatke za zadnjih trideset dni! A zadnji trije oktobrski dnevi so bili tako (pre)topli, da so skoraj nadomestili temperaturni zaostanek, tako da je bil na koncu oktober v Ljubljani "le" za 0,4 °C hladnejši od povprečja. Najbrž pa nimamo v spominu, da bi bil oktober ravno hladen. Res je, dolgo se je temperatura vrtela okoli povprečja, je bil pa precej hladen začetek meseca.
Vsaj zase vem, da za nazaj hitro pozabljam, sploh kaj se je dogajalo z vremenom. To sem ugotovil tudi pri veliko drugih ljudeh, a nekateri imajo prav neverjeten spomin za vremenske dogodke v preteklosti, prav zavidam jim! Morda bi si kdo mislil, da pa če meteorolog nima vsega v glavi za nazaj, kdo bi pa potem imel? Ampak je tudi druga logika: sem prognostik in vreme poklicno vedno gledam za naprej. Kar je minilo, tega ni več, ni več aktualno, razen s stališča, da se preteklo vremensko dogajanje analizira in se s tega kaj nauči. Ampak taka analiza gre bolj v podrobnosti samega vremenskega procesa, kaj se je dogajalo, ali smo morda precenili ali pa podcenili kakšen parameter, da je vreme zavilo malo drugače, kot smo mislili. Pa pregledamo takratni prognostični material in ocenimo, ali smo kaj spregledali ali narobe tolmačili, če je bilo več inačic, zakaj smo se odločili za eno, ne pa za kakšno drugo, ki se je kasneje morda izkazala za točnejšo.
Pri taki analizi niti ni pomembno, ali je zapadlo deset ali trideset ali petdeset centimetrov snega, ali je burja pihala s hitrostjo sto kilometrov na uro ali sto dvajset in podobno. Gre bolj za fizikalni proces, za primerjanje različnih vremenskih scenarijev, izračunov, ne pa za točno končno obliko vremenskega dogajanja. Skratka, za prognostika preteklo vreme pomeni skoraj toliko kot lanski sneg v slovenskem pregovoru. Je potem kaj čudnega, da si vremena za nazaj ne zapomnim prav dobro? V takih primerih spominu pridejo prav arhivski podatki vremenskih količin, ki osvežijo dogajanje v preteklosti brez bojazni, da si si kaj slabo ali napačno zapomnil. Številke ne lažejo, če so le natančno zapisane, ne dopuščajo dvoma. Pa so natančno zapisane? Včasih človek naredi napako in pri odčitavanju termometra, na primer, naredi napako, ali pa jo naredi kasneje, ko izmerjene vrednosti zapiše. Tudi pri avtomatskih postajah lahko pride do napak, bodisi zaradi kakšnega sunka v električni napetosti, zasmetenega merilca padavin in podobnega. Zato imamo tudi službo, ki preverja izmerjene meteorološke podatke in sumljive izloči ali popravi s posebnim matematičnim postopkom, ki upošteva sosednje meritve. Skratka, ko boste v dilemi, kakšno je bilo vreme v preteklosti, se lahko "naslonite" na bogat arhiv Arsa.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
