Ko v (pre)alpskih pokrajinah odmaknemo pogled z osupljivih vrhov, v dolinah, na planotah, odkrijemo zgodbo ljudi, ki tam (še) živijo. Na območju Triglavskega narodnega parka tako ni varovana le neprecenljiva narava, ampak neločljivo od te tudi kulturna dediščina. To poudarjajo med drugim v novi publikaciji Naselbinska in stavbna kultura Julijskih Alp s podnaslovom Tipologija stavbarstva in smernice za celovito prenovo. Izdal jo je zavod Triglavski narodni park, urednika sta Tina Komac in Igor Zakotnik. Dostopna je tudi na spletu. "Ohranitev skladne prepletenosti grajenega z naravo, bogastva naselbinskih in lokalno pogojenih stavbarskih prvin ter s tem kulturne dediščine in identitete alpskega prostora je pomemben cilj narodnega parka," poudarjata urednika v uvodnem zapisu.
Publikacija je sinteza desetletnega raziskovalnega in terenskega dela skupine arhitektov Odprti krog, aktivnega sodelovanja strokovnjakinj goriške in kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, strokovne službe zavoda Triglavski narodni park. V proces priprave strokovnih podlag pa so bile vključene tudi posamezne parkovne lokalne skupnosti. Popisane stavbe in njihove tipične značilnosti v krajih, kjer so bile stalne poselitve v Julijskih Alpah. Poleg teh so pomembna tudi začasna naselja in posamezni razpršeni objekti, ki so se razvili za potrebe opravljanja tradicionalnih dejavnosti, predvsem planine z raznovrstnimi objekti (pastirske hiške) in pripadajočo infrastrukturo. V prvem delu priročnika so predstavljene splošne značilnosti poselitve in stavbarstva v Julijskih Alpah. V drugem so samostojno za zgornjo Gorenjsko in za Zgornje Posočje na poglobljen in strokoven, a poljuden način odstrte zakonitosti nastanka in razvoja poselitve, analizirane strukturne značilnosti vasi, obširno predstavljeni glavni stavbni tipi s prehodnimi oblikami in prikazani posamezni značilni stavbni členi.
S prenovami se ohranjajo tudi stara obrtniška znanja
Besedila so obogatena s spremljajočimi grafičnimi prikazi, načrti, risbami, skicami in fotografijami. V tretjem delu priročnika so podane smernice za načrtovanje poselitve in graditev objektov, upoštevajoč najboljše razpoložljive tehnike, sodobna gradiva in energetsko učinkovitost. "S priročnikom želimo spodbuditi bralca, da pri načrtovanju in izvedbi svojih gradbenih projektov za vzor vzame bogato znanje mojstrov tradicionalne gradnje. Spodbujamo prenovo obstoječega stavbnega fonda, ki naj ima prednost pred novogradnjo. Na ta način se ohranjajo tudi tradicionalna znanja in veščine. Obrtniki, ki ta znanja še obvladajo, pa jih lahko prenašajo na nove generacije," so še zapisali.
Kot zanimivost omenimo kozolec, simbol celotnega območja. Na prvi pogled preproste lesene konstrukcije, a v resnici izjemno dovršene. Danes jih pogosto fotografiramo kot del kulturne dediščine, nekoč pa so bili nepogrešljiv del vsakdanjega dela. Arhitektura Julijskih Alp razkriva tudi zanimiv kulturni stik. V Bohinju prevladuje les – temnejši, topel material, ki sčasoma dobi značilno patino. V bolj zahodnih delih, tudi proti Trenti, pa se pogosteje pojavlja kamen. Ta razlika ni le estetska, temveč pripoveduje zgodbo o podnebju, dostopnosti materialov in vplivih, ki so oblikovali prostor.
In potem so tu še detajli. Lesen balkon, na katerem se suši perilo. Kamnit portal, ki je stoletja kljuboval vremenu. Zunanje stopnice, ki vodijo v nadstropje. Nič od tega ni nastalo zaradi okrasa – a prav v tej preprostosti se skriva posebna lepota. In danes vidimo, kako so se skozi generacije stavbe dograjevale: nov prostor za družino, večji hlev, dodatni gospodarski objekt. Da bi bila gradnja čim bolj skladna, je torej namen strokovnjakov - in da bi graditelji tudi razumeli prostor, v katerega posegajo.
