Slovenija je dobila nov in sodoben zapor na obrobju Ljubljane, nedaleč od obvoznice, v Dobrunjah. Zapor je pred dnevi dobil uporabno dovoljenje. Vendar bo treba urediti še nekaj stvari, da bo objekt pripravljen na selitev pripornikov in zapornikov iz sedanjega zapora v Povšetovi ulici. Več kot 220 zaprtih bodo preselili pod strogimi varnostnimi ukrepi konec tega ali v začetku prihodnjega leta, saj se bodo preselili tudi priporniki, za katere velja visoko varnostno tveganje. Na primer za pripornika Blaža Kadivca, enega od domnevno zelo pomembnih članov slovenske celice Kavaškega klana, ki jim na ljubljanskem okrožnem sodišču sodijo zaradi trgovine z drogo, umora in poskusa umora. V nov zapor bodo namestili tudi druge nevarne slovenske pripornike, ki so v drugih slovenskih priporih.
Ljubljanski zapor je drugi namensko zgrajen zapor v samostojni Sloveniji. Prvega smo dobili leta 2004 v Kopru. Dva nova bivalna bloka za zapornike pa sta bila zgrajena leta 2012 v našem največjem zaporu na Dobu pri Mirni, ki so ga začeli graditi že leta 1957. Sicer pa bi bilo treba tudi ostale slovenske zapore, mariborskega in celjskega ter ženski zapor na Igu, celovito prenoviti.
Gradnja novega ljubljanskega zapora je bila nujna, saj je dosedanja stavba zapora dotrajana, energijsko neprimerna, predvsem pa premajhna glede na priliv zaprtih oseb. Slovenski zapori, še posebno ljubljanski, so prezasedeni. Trenutno je v Sloveniji, skupaj s Prevzgojnim zavodom Radeče, ki prav tako kot zapori spada pod pravosodno ministrstvo, zaprtih okoli 1500 ljudi. Takšno stanje sicer uvršča Slovenijo med države, ki imajo najmanj zaprtih na milijon prebivalcev. Pa vendarle je Slovenija, predvsem zaradi prenatrpanosti, po sodbah evropskega sodišča za človekove pravice že plačala več tisoč evrov odškodnin posameznim pripornikom, ki so bivali v ljubljanskem zaporu. Ta objekt ni bil zgrajen kot zapor, v njem je bila najprej psihiatrična bolnišnica. Skozi leta je bilo nekaj denarja vloženega v obnovo oziroma predelave prostorov, tudi zaradi zahtev mednarodnih nadzornih ustanov.
Vendar prostori na Povšetovi nikakor niso ustrezni za zapor, še posebno z varnostnega vidika ne. Da so velikokrat odkrili, kako so posamezniki z zunanje strani zapora na zaporniško dvorišče metali prepovedane stvari, in je zato tudi lokacija neprimerna, saj stavba, ki je zelo stara in počasi razpada, stoji skoraj v središču Ljubljane, je v intervjuju avgusta letos povedal Denis Perše, direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Nov zapor, zgrajen po evropskih zaporskih standardih, bo poleg dobrih pogojev za delo zaposlenih zagotavljal tudi visoko stopnjo tehničnega varovanja, a hkrati tudi boljše življenjske pogoje za bivanje zaprtih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
