Tako, pa so izobraževalne inštitucije spet polno zasedene. Vrtčevskim otrokom, osnovno- in srednješolcem se je sredi tedna pridružilo še nekaj več kot 15 tisoč brucev, skupaj pa okoli 65 tisoč študentov. Tako kot začetek šolskega leta je namreč tudi začetek študijskega leta neizbežen, kot marsikatera stvar v življenju pač. Tudi "izzivi" študentskega življenja so si že vrsto let podobni, kot da študentom oziroma mladim nekako pritiče, da se vedno vsaj nekoliko spopadajo z eksistencialno stisko in vprašaji, povezanimi z njo. V časih, ko je bolj moderno, predvsem pa veliko bolj dobičkonosno stanovanje oddajati turistom, najkrajšo potegnejo prav mladi. Brez novih oziroma dodatnih študentskih postelj bolj rožnatih pogojev za študij, vsaj na tem področju, ni pričakovati. K sreči pa imajo študenti pri nas v marsikaterem pogledu veliko boljše možnosti za študij kot njihovi vrstniki ponekod drugod po svetu. Ni treba iti prav daleč, da bi videli, kako lahko študijsko leto mine precej drugače zaradi prizadevanj za življenje v bolj demokratični družbi.
V bistveno bolj demokratičnih razmerah, pri nas torej, se je mogoče osredotočati tudi na druge vidike izobraževanja in kaj reči tudi o znanju in njegovi kakovosti. Zagotovo bo treba spregovoriti in z merljivimi parametri ovrednotiti tisto, kar je mogoče zaenkrat večinoma slišati le s fakultetnih hodnikov, in sicer da je kakovost študentov – njihovega znanja in zmožnosti samostojnega dela – vsako leto slabša, nižja. S tovrstnimi težavami se soočajo predvsem na fakultetah, kamor se ne vpisujejo le dijaki z nekaj najelitnejših gimnazij, kjer še ohranjajo raven kakovosti znanja. Kot opozarjajo mnogi, bo treba prevetriti izobraževalni sistem, ki je zadnjo resno prenovo doživel pred tremi desetletji. Medtem ko smo bržkone že marsikaj zamudili, pa nas po levi in desni vsak dan sproti prehitevajo dosežki tehnološkega sveta in ideje umetne inteligence. Ob vzponu umetne inteligence bi nas moralo skrbeti, kaj se dogaja z naravno pametjo, preprosto "kmečko" logiko, kot so rekli včasih.
V takšnih okoliščinah je bolj kot kdaj koli prej pomembno, kakšne učitelje imamo v igralnicah, učilnicah in predavalnicah, čeprav se zdi, da kot družba nikoli nismo zares razumeli njihove prave vrednosti in je, kot vse kaže, najbrž ne bomo niti v prihodnje. "Skupaj za učiteljice in učitelje. Skupaj za prihodnost vseh nas!" je letošnje glavno sporočilo svetovnega dneva učiteljev, ki ga zaznamujemo 5. oktobra. Medtem ko učitelji opominjajo, da se brez odločnih vlaganj v vzgojo in izobraževanje ne da graditi pravičnejše in trajnostne družbe, je v histeriji po izobraževanju na mestu tudi izbira, ki jo je izpostavil najglasnejši in najučinkovitejši učiteljski sindikalist – "izbira med maslom in topovi, med izobraževanjem in oboroževanjem". S topovskimi kroglami ne bomo dosegli miru, z znanjem pa mogoče vendarle da.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
