Praznik, posvečen svetemu Martinu - zavetniku vinogradnikov, je priložnost za slavje, dobro družbo in seveda degustacijo prvega vina, ki je po dolgem letnem delu končno pripravljeno za pitje. To je čas, ko vinogradniki, kmetje in ljubitelji vina častijo nov letnik. In v Mariboru, mestu najstarejše trte na svetu, so letos to počeli kar štiri dni. Začelo se je že v petek, med vikendom se je stopnjevalo z urbanim pitjem vina iz pecljatih kozarcev, vrhunec pa je dosegla ponedeljkova Martinova veselica, ko so pecljate kozarce zamenjali litri.
Da se prazniki raztegnejo, kolikor se pač da, že leta spremljamo v trgovskih centrih, ko se božična evforija začne že takoj po krompirjevih počitnicah. Takrat s polic pospravijo buče in čarovnice, ki so tam prav tako bile že nekaj tednov. Gre za marketinški trik, ko se nam ob misli na praznike denarnica razpre kar sama od sebe. Ob martinovanju sicer ne zahajamo med trgovinske police, zagotovo pa so izdatki višji, če so stojnice po mestu postavljene več kot le en dan. Zavod za turizem Maribor zato gradi blagovno znamko Martinovanja in s tem v mesto privablja obiskovalce od blizu in daleč že pred velikim finalom.
Ne glede na to, ali ste na strani tistih, ki menijo, da gre le za promocijo pijančevanja, ali pa se strinjate s predlogi o dela prostem dnevu, je odgovornost za to, da presodite, s katerim kozarcem se konča degustacija in začne pijančevanje, le vaša.
Praznovanje življenja in slavljenje letine sta prav tako vodilo tega praznika, ki ni le štajersko novo leto, pač pa tudi prelomnica za vse, ki delajo z zemljo. Sovpada namreč z obdobjem, ko so pobrani že vsi pridelki, ko so požeta polja in ko je v sodih vino. Kmetje tako lahko že potegnejo črto pod tem letom, naredijo obračun in postavijo načrte za naprej.
Vinogradniki so letošnjo letino sicer označili za slabo, celo eno slabših doslej. Letnik je sicer kakovosten, nekateri vinogradniki ga ocenjujejo celo kot odličnega, a pridelek je bil skromen. Kmete je presenetila hitra vegetacija zaradi zgodnje pomladi, sledila je pozeba, potem pa še izredno visoke avgustovske temperature, kar je razlog, da je imelo grozdje manj soka. Zaradi vseh teh vplivov so ponekod poročali o 60-, celo 70-odstotnem izpadu pridelka. Na Štajerskem so v povprečju pobrali za tretjino manj grozdja kot običajno. Nekateri vinogradniki so zato odkupili grozdje od drugod. Tukaj sicer veljajo stroga pravila, koliko grozdja in od kod ga lahko vinogradnik sploh pripelje, a praksa je drugačna. Kot smo že poročali, so se letos nekateri vinogradniki posluževali spornih praks. Da se ljudje pač znajdejo, so odgovarjali nekateri, da nadzora ni, pa je bridka realnost.
Različne vremenske ujme so opustošile tudi druge pridelke, a na vse to smo se s frazo podnebnih sprememb že navadili. Ukrepi obstajajo, a so počasni, po drugi strani pa se bo v ihti po vedno več in nenehni rasti pač treba sprijazniti, da vsako leto ne more biti boljše in da, če je kdaj slabše, to še ne pomeni katastrofe. Ne nazadnje so danes kmetijski pridelki vseeno enkrat večji kot pred pol stoletja. Narava da, a tudi vzame, in tako je tudi z vinom, če ga popijemo preveč.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
