Ravnatelj je kljub formalni izločitvi v postopku zaposlitve odločal ter podpisal sklep o izbiri in pogodbo z izbrano kandidatko, ki je njegova družinska članica, s tem pa je kršil določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije s področja nasprotja interesov, so ugotovili na KPK. Ker je zadeva zdaj pravnomočna, so svet zavoda Gimnazija Moste pozvali, naj ravnatelja razreši.
Aktivno je vplival na izbiro
Na podlagi pridobljenih dokazov je bilo v konkretnem postopku nesporno dokazano, da je dr. Jurij Kočar kljub formalni izločitvi iz postopka izbire kandidata za javno razpisano delovno mesto učitelja geografije na Gimnaziji Moste v postopek aktivno večkrat posegel. Določil in imenoval je člane izbirne komisije, nato pa izdal obvestilo, s katerim je odločitev komisije o izbiri razveljavil. V ponovljenem postopku javnega razpisa pa je – kljub svoji vnovični formalni izločitvi – spet določil in imenoval nove (druge) člane izbirne komisije ter podpisal sklep o izbiri in pogodbo o zaposlitvi - svoje družinske članice, so ugotovili na KPK.
Družinske povezave zahtevajo popolno izločitev!
Komisija ob tem poudarja, da družinske vezi vedno predstavljajo povečano tveganje za nastanek nasprotja interesov, saj je ne glede na vse okoliščine nemogoče zagotoviti objektivnost in nepristranskost odločanja. Od uradne osebe se zato pričakuje, da se v tovrstnih situacijah iz postopka v celoti izloči oziroma takoj, ko ugotovi obstoj okoliščin nasprotja interesov, preneha z delom v zadevi, razen če bi bilo nevarno odlašati, ter o izločitvi in okoliščinah nasprotja interesov najkasneje v roku treh delovnih dni pisno obvestiti svojega nadrejenega oziroma predstojnika ter počaka na njegovo odločitev. Pri tem je pomembno, da je izločitev dejanska in ne zgolj formalna, kot se je to zgodilo v tem primeru.
Kljub svoji formalni izločitvi je namreč Kočar dejansko izvajal posamezna procesna ravnanja, s katerimi je neposredno vplival na potek in rezultat postopka javnega razpisa, s čimer se je znašel v okoliščinah, ki predstavljajo nasprotje interesov, pri tem pa ni ravnal v skladu z dolžnim ravnanjem, kot ga za tovrstne primere uradnim osebam nalaga zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
Ugotovitve so pravnomočne, saj obravnavana oseba zoper njih ni vložila tožbe v upravnem sporu.
