Kriminal mladoletnikov: Najpogostejši ukrep je nadzorstvo organa socialnega varstva

Napad v murskosoboški srednji šoli je znova odprl vprašanje: kako strogo sploh lahko kaznujemo mladoletnike? Dijak, ki je napadel dijakinjo, naj bi bil po zakonodaji mlajši mladoletnik — star med 14 in 16 leti —, kar pomeni, da mu je mogoče izreči le vzgojne ukrepe, ne pa zapora. Statistika kaže, da mladoletniška kriminaliteta v zadnjih letih rahlo narašča, pri čemer izstopa medvrstniško nasilje.

V članku še izveste:

kaj pomeni status mlajšega mladoletnika in kateri ukrepi so mu lahko izrečeni,

katere kazni lahko doletijo starejše mladoletnike (po 16. letu) in kdaj je možen tudi zapor,

koliko ovadb zoper mladoletnike je bilo vloženih leta 2024 in kako se številke primerjajo z letom 2023,

kateri vzgojni ukrep sodišča izrečejo najpogosteje in zakaj mladoletniki večinoma ostanejo v domačem okolju,

katera kazniva dejanja med mladoletniki prevladujejo (in zakaj jih je skoraj polovica povezana s premoženjem),

zakaj ministrstvo opozarja na negativne posledice zaporne kazni pri mladostnikih,

kaj prinaša nov predlog zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov — in kje se napovedujejo zaostritve za povratnike,

kako bi spremembe vplivale na delo sodišč in zakaj se omenja specializacija sodnikov.