Energetska agencija za Podravje ob 15-letnici delovanja gosti skupščino evropskega združenja agencij za energijo in okolje FEDARENE, v okviru katere je danes potekalo srečanje županov Slovenije in Hrvaške. Tako imenovano Konvencijo županov podnebnim zavezam je doslej na globalni ravni podpisalo že več kot deset tisoč mest, s čimer je postala največja svetovna pobuda za podnebne spremembe. Juluije Domac, direktor agencije REGEA, je povedal, da se jih je doslej okoli dva tisoč zavezalo za dosego okoljskih ciljev v svojih lokalnih skupnostih do leta 2030: "V Sloveniji je 60 županov podpisalo konvencijo, od tega se jih je 23 zavezalo k zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida za 55 odstotkov do leta 2030 in eden k doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050," je dejal Domac.
Za hitro in odločno ukrepanje
Mariborski podžupan Samo Peter Medved je dodal, da podnebnih ciljev ne moremo dosegati posamično, ampak skupaj s hitrim in odločnim ukrepanjem: "V zadnjih treh letih smo energetsko obnovili 24 občinskih objektov, načrtujemo pa še 15 obnov. Umaknili smo promet z Glavnega trga in Koroške ceste, v tem mandatu smo zasadili že skoraj tisoč dreves. Izboljšujemo kakovost zraka do te mere, da smo izpadli iz shem spodbud," je našteval Medved in dodal, da za dosego podnebnih ciljev pripravljajo še akcijske načrte na področju energije, trajnostne mobilnosti in energetske samozadostnosti.
Boj proti podnebnim spremembam je visoko na lestvici mladih Evropejcev
Gregor Macedoni, župan Novega mesta, je samokritično ugotavljal, da Slovenija in Hrvaška nista med najslabšimi, a žal tudi ne med najboljšimi na podnebni globalni ravni: "Posledice podnebnih sprememb nas prehitevajo, saj njihov vpliv na donose kmetijskih kultur že krepko čutimo. Skrajni čas je, da v spreminjanje naših navad vključimo vse državljane." Medtem ko so drugi sodelujoči župani na okrogli mizi predstavili še uspešno množično financiranje energetskih projektov, nadomeščanje plastenk in plastičnih kozarcev s steklenimi, javno-zasebna partnerstva za energetsko sanacijo in hranilnike energije na javnih mestih.
1800 milijard za zeleno preobrazbo
Udeležence posveta je po video povezavi pozdravila tudi evropska komisarka za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica, tudi nekdanja županja Dubrovnika. Dejala je, da se na platformah Evropske unije predvsem mladi zavedajo tematike podnebnih sprememb: "Boj za čisto pitno vodo, trajnostna mobilnost, zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja, lokalno kmetovanje, bolj trajnostna potrošnja so visoko na lestvici njihovih prioritet." Podpredsednica evropske komisije je še sporočila, da namerava EU za zeleno preobrazbo, vasi, mest in naselij v nekaj letih nameniti 1800 milijard evrov v okviru instrumenta Next Generation EU in mehanizma za okrevanje in odpornost. "S tem paketom lahko prenovimo naše podnebne politike in izpolnimo cilj zmanjšanja izpustov CO2 za 55 odstotkov do leta 2030 ter postanemo do leta 2050 podnebno nevtralni."
