Kaj torej določa slovenska ustava? Član državnega sveta ne sme biti hkrati poslanec v državnem zboru, piše v 100. členu ustave. V zakonu o državnem svetu pa, da član državnega sveta ne sme biti hkrati poslanec niti ne sme opravljati druge funkcije v državnih organih.
Predsednik državnega sveta, ki je zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, je obenem edina profesionalna, poklicna funkcija (s plačo) od vseh državnih svetnikov. Drži, da je državni svet po naši ureditvi drugi dom parlamenta in ima predsednika, za Večer pravi ustavni pravnik dr. Janez Pogorelec. Da pa predsednik DS Marko Lotrič, ki je pred parlamentarnimi volitvami ustanovil stranko Fokus in z njo v koaliciji z NSi in SLS na parlamentarnih volitvah 2026 prišel v državni zbor, "formalno" ni v nobenem konfliktu interesov. "Ne moreš zahtevati, da odstopi," Pogorelec komentira po njegovem smešen poziv sokoordinatorice Levice Aste Vrečko. Res je Fokus zdaj parlamentarna stranka, očitno bo tudi sestavni del nove vladne koalicije, vendar pa Lotrič ni poslanec. Bi pa bil v novem položaju, če bi bil recimo v nadaljevanju imenovan za ministra. To bi terjalo, da z zdajšnje funkcije odstopi.
Ostane torej prav tako pomemben videz nepristranskosti, na kar so tudi ciljali v Levici. Češ, "ker državni svet lahko izglasuje odložilne vete, se lahko upravičeno vprašamo o nepristranskosti Lotriča".
