DR
Kandidat za ministra za kmetijstvo Janez Cigler Kralj (NSi) je na predstavitvi pred parlamentarnim odborom napovedal, da bo v ospredje svojega dela postavil prehransko varnost, podporo družinskim kmetijam, digitalizacijo postopkov in izboljšanje položaja mladih prevzemnikov kmetij. Ob tem je poudaril, da mora biti kmetijska politika usmerjena predvsem v praktične rešitve. "Če bomo uspeli s temi ukrepi, se bodo mladi lažje odločali za prevzemanje kmetij. Sam bom skušal slediti zdravi kmečki pameti, dialogu z vsemi deležniki in operativnosti," je dejal kandidat.
Napovedal je, da se bo zavzemal za ukrepe, ki bodo kmetom omogočali, da bodo dostojno živeli od svojega dela. Posebno pozornost namerava nameniti zmanjševanju administrativnih bremen za kmete. Po njegovih besedah mora država izkoristiti obstoječe evidence in digitalna orodja, da bodo kmetje čim manj časa porabili za izpolnjevanje obrazcev.
Po njegovem mnenju ostajajo temelj slovenskega kmetijstva družinske in ekološke kmetije, pomemben izziv pa je tudi praznjenje podeželja. Mlade kmete zato nameravajo za pet let oprostiti vseh dajatev in uvesti pavšal za mlade prevzemnike, ki kmetujejo na območjih z omejenimi dejavniki in imajo nad 400 s tem povezanih točk. Med ukrepi je omenil tudi uvedbo turističnega evra za dodatno finančno pomoč tem območjem.
Cigler Kralj se zavzema tudi za ponovno uvedbo možnosti dolgotrajne oskrbe na kmetijah, napovedal je še podporo panožnim zadrugam in krajšim dobavnim verigam ter odločen pristop pri umeščanju kmetijskih objektov v prostor. "Striktno bom zahteval spoštovanje rokov. Ne pristajam na molk organa, ne pristajam na blokade. Javna uprava mora biti najboljši servis ljudem," je poudaril. Med ključnimi izzivi prihodnjega mandata vidi tudi krepitev prehranske varnosti države.
Ministrstvo za infrastrukturo in energijo bo v novi vladi vodil Jernej Vrtovec, člani državnozborskega odbora za infrastrukturo in energetiko so ga podprli z devetimi glasovi za in petimi glasovi proti. Med osrednjimi prizadevanji na področju energetike Vrtovec izpostavlja energetsko samozadostnost in robustnost elektroenergetskega sistema. Pri tem bosta ključna nadaljevanje in pohitritev postopkov za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Omenja tudi možnost dogovora s katero drugo državo, ki bi želela sodelovati pri JEK 2. Poleg tega si bo prizadeval za čimprejšnjo umestitev v prostor treh hidroelektrarn na srednji Savi in za začetek gradnje Hidroelektrarne Mokrice. Postopke je treba pohitriti tudi pri Črpalni hidroelektrarni Kozjak, opozarja. Medtem nova vlada več ne računa na vetrno energijo, sončne elektrarne pa so po Vrtovčevih besedah smiselne v kombinaciji s hranilniki energije in tudi na degradiranih območjih v soglasju z lokalno skupnostjo. Bo pa vlada ponovno preučila smiselnost državnega pokrivanja izgub, ki jih imajo dobavitelji z lastniki samooskrbnih sončnih elektrarn.
Na področju infrastrukture bo vlada največ pozornosti namenila gradnji cest in avtocest. "Gradili bomo, širili bomo. Potrebujemo ceste in ta vlada ne bo padla pod težo ideologije," je odločen Vrtovec. Širitev avtoceste s tretjim pasom je nujna, pravi: "Vsaka rekonstrukcija, ki se dela, mora vključevati tretji pas." Pohitriti je treba tudi projekte na tretji razvojni osi: "Korošci si zaslužijo cesto." Med pomembnima projektoma novi minister izpostavlja tudi mariborsko zahodno obvoznico in murskosoboško vzhodno obvoznico. Za Maribor omenja koristi, ki bi jih prinesel multimodalni logistični center, izpostavlja tudi doslej neuresničeni projekt logističnega terminala v Beltincih: "Logistična dejavnost je naša priložnost." Hrbtenica javnega potniškega prometa je lahko po Vrtovčevih besedah samo konkurenčen železniški projekt, kar pomeni, da so potovalni časi podobni tistim z avtomobilom: "Je pa to drago in postopki dolgotrajni."
Poleg navedbe projektov je Vrtovec napovedal številne revizije, in sicer pregled finančne situacije na ministrstvu in Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), tudi s pregledom podpisanih pogodb v zadnjem letu. Vrtovec napoveduje tudi analizo porabe sredstev iz podnebnega sklada, kamor se stekajo sredstva od emisijskih kuponov, in temeljito revizijo poslovanja Borzena.
"Prihodnosti naše države ne določajo predvsem naravni viri ali geografska lega, temveč znanje ljudi. Zato je ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino eno ključnih razvojnih ministrstev," je uvodoma dejal kandidat za ministra dr. Borut Rončević, ki je izpostavil, da je večino poklicne poti oddelal v akademski sferi in na vodstvenih položajih. Poudaril je, da odločitve ministrstva vplivajo na "generacije otrok, mladih raziskovalcev, delavcev, inženirjev, podjetnikov, umetnikov" in da je zato vsaka napaka lahko draga. "Naloga tega ministrstva je ustvarjati pogoje, da bo Slovenija družba znanja, ustvarjalnosti, odgovornosti, ambicioznosti in priložnosti," je povedal Rončević, ki bo odgovarjanje na vprašanja članov odbora nadaljeval danes, saj je bil čas, predviden za razpravo, prekratek, prav tako bo danes potekalo glasovanje o njegovi kandidaturi.
O tem, kaj bo počel v mandatu, "skrivnosti ni", vse da je zapisano v koalicijski pogodbi, je izpostavil. Ponekod bo potreben širši "pogovor s stroko, z deležniki, z vsemi, ki imajo interes v tem procesu", zato je še nemogoče oceniti, kaj bo na koncu sprejeto, je poudaril. V mandatu si je zastavil štiri cilje: kakovostno in ideološko nevtralno izobraževanje, razbremenitev učiteljev in krepitev njihove avtoritete, močnejšo povezanost znanja, raziskav in gospodarstva, kreiranje boljše možnosti za mlade pri izobraževanju in kasneje pri zaposlovanju in osamosvajanju. Na številnih področjih so poslanci želeli slišati konkretne predloge, na primer, kako bo razbremenil učitelje in kako bo dvignil njihov ugled in avtonomijo, številne zanima, kaj naj bi bila ideološko nevtralna šola, zanimala so jih tudi razmerja med javnim in zasebnim. Predstavitev pa je zaključil z napovedjo "vmesne oblike zavoda" med univerzo in manjšimi visokošolskimi zavodi, v smislu politehnik.
Kandidatka za ministrico za kulturo Ignacija Fridl Jarc je po uvodnem razmišljanju o tem, da je treba kulturo razumeti kot duhovno srž vsake skupnosti in ne kot nekaj, kar je v lasti leve ali desne politične opcije, spomnila na dosežke ministrstva za kulturo pod vodstvom Vaska Simonitija, kjer je bila državna sekretarka. Med temeljnimi cilji naslednjih štirih let poudarja zagotavljanje kulturnega pluralizma, spoštovanje individualnosti, svobodo izražanja in enake možnosti za ustvarjanje.
V približno 40-minutni predstavitvi je izpostavila decentralizacijo slovenskega kulturnega prostora in poudarjanje ljubiteljske dejavnosti, pomen digitalizacije, vprašanje avtorskih pravic in umetne inteligence. V načrtu sta sprememba zakona o RTV Slovenija in posebna revizija pregleda transparentnosti lastništva in financiranja medijev v imenu "pluralnosti medijske krajine in svobode izražanja državljanov".
Po zgledu Hrvaške želijo v skrbi za slovenski jezik pripraviti poseben zakon o slovenskem jeziku, ki bo nadomestil "ozko orientiran zakon o javni rabi slovenščine in zagotavljal prisotnost tudi v zamejstvu in po svetu". Spodbuja medresorsko povezovanje kulture z gospodarstvom in šolstvom, kjer je kot perečo težavo izpostavila oskrbovanje šolskih knjižnic, v okviru kulturne vzgoje pa napoveduje uvedbo kulturnega bona za mlade po 18. letu starosti.
Ob 35. obletnici osamosvojitve države načrtuje vzpostavitev Muzeja slovenske osamosvojitve. Med prednostnimi investicijami je izpostavila obnovo Drame, ki da bi bila po postopkih, ki so jih začeli v Simonitijevi vladi, danes že končana. Na vprašanje o morebitni ukinitvi obveznega
RTV-prispevka je odgovorila, da bo razmislek sledil evropskim praksam in da imajo o tem pravico odločati državljani. Podpira uvedbo Netflix davka, glede pokojnin nadaljuje stališče, da se mora to vprašanje urediti sistemsko, ne segmentirano. Na vprašanje o Javnem zavodu za sodobni ples pa odgovarja, da javni zavodi terjajo veliko birokracije, sama pa zagovarja "odločen ne birokraciji in odločen ja ustvarjalnosti," da pa ne bodo "grobarji kohezijskih sredstev".
Ob koncu triurne predstavitve je Ignacija Fridl Jarc dobila deset glasov podpore odbora za kulturo, štirje člani so bili proti.
Kandidat za ministra za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar (Demokrati) je ob predstavitvi odboru za gospodarstvo, ki se bo nadaljevala danes, poudaril, da Slovenija za ohranitev socialne države potrebuje hitrejšo rast produktivnosti in dodane vrednosti. In do leta 2040 napovedal dvig te na 100.000 evrov. Takšen razvojni preskok pa ne bo samoumeven, temveč bo zahteval obsežno prestrukturiranje gospodarstva. Logar svojo strategijo gradi na treh stebrih: gospodarski odličnosti, učinkovitih institucijah ter digitalno razviti javni upravi in gospodarstvu, podprtem z umetno inteligenco.
Lani so slovenska podjetja ustvarila rekordnih 7,3 milijarde evrov dobička, vendar je večina tega koncentrirana v nekaj največjih podjetjih, bankah in energetiki. Medtem ko so se v večinskem delu gospodarstva dobički realno znižali za desetino. "Imamo gospodarstvo dveh hitrosti. To ni sociološki, ampak strukturni problem," je še ocenil.
Pomemben poudarek je namenil investicijam. Te v Sloveniji predstavljajo približno petino bruto domačega proizvoda, dodaten potencial vidi predvsem v zasebnem kapitalu. Za več vlaganj pa bodo potrebni večja predvidljivost poslovnega okolja, davčne spodbude in manj administrativnih bremen. Združitev gospodarskega in delovnega resorja vidi kot konkurenčno prednost, saj naj bi povezovala delodajalce, zaposlene in inovatorje pri skupnem prestrukturiranju gospodarstva. Napovedal je tudi oblikovanje sveta za gospodarski razvoj in novo obliko neposrednega socialnega dialoga.
Ministrstvo za obrambo (MORS) bo v novem mandatu vodil Valentin Hajdinjak, ki je tam pred leti že deloval v kabinetu takratnega ministra Aleša Hojsa. Hajdinjak je na predstavitvi pred državnozborskim odborom za obrambo poudaril spremenjene varnostne okoliščine v Evropi: "V današnjem času smo priča pospešenemu preoblikovanju ureditve, ki smo jo poznali po drugi svetovni vojni. Nič ni več tako, kot je bilo." V teh okoliščinah se Slovenija sooča z varnostnimi izzivi, na katere pa po Hajdinjakovem mnenju sistemsko ni dovolj pripravljena. Hajdinjak je zagovornik članstva Slovenije v Natu in EU: "Posledično se zavedam tudi naše odgovornosti po izpolnjevanju zavez, ki smo jih že pred časom dali zaveznikom." Zato bodo, pravi, podrobno preučili, zakaj so z MORS Natu sporočali neustrezne podatke v zvezi z obrambnimi izdatki, na kar je opozoril tudi generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte.
V ospredju prizadevanj MORS pod vodstvom Hajdinjaka bo nadaljevanje vzpostavljanja srednje bojne bataljonske skupine, kar pomeni tudi nakup oklepnikov 8x8. Na vprašanje o izbiri dobavitelja pa Hajdinjak pravi, da bo treba narediti analizo glede na nove okoliščine. Navaja tudi nadaljevanje projektov, začetih v prejšnjem mandatu, to so nakup raketnih sistemov Iris-T, artilerijskih sistemov Caesar in razvoj večnamenskih helikopterskih zmogljivosti. Hajdinjak sicer poudarja tudi pomen uvajanja dronov, umetne inteligence in naprednega elektronskega bojevanja.
Med glavnimi izzivi Slovenske vojske izpostavlja predvsem vprašanje kadrov: "Na operativno pripravljenost Slovenske vojske kritično vpliva pomanjkanje specifičnih strokovnih profilov, kot so različni tehnični strokovnjaki, logistiki, inženirji in podobno." Kot je zapisano v koalicijski pogodbi, pa je težava tudi v strukturi: "Prihaja do hiperinflacije visokih činov." Zato poleg sistematičnega pridobivanja kadra napoveduje še zajezitev nesorazmerij v strukturi visokih činov. O naborništvu, pravi, Sloveniji ne bo treba razmišljati, če bodo uspešni pri pridobivanju kadra z drugimi ukrepi. Člani odbora za obrambo so Hajdinjaka podprli z osmimi glasovi za in šestimi proti.
Slovenija niti pri javnem dolgu niti pri javnofinančnem primanjkljaju ne izpolnjuje Maastrichtskih kriterijev. Po teh kriterijih je javni dolg omejen na 60 odstotkov bruto družbenega proizvoda (BDP), slovenski pa znaša okrog 65 odstotkov BDP. Javnofinančni primanjkljaj je omejen na tri odstotke BDP, Evropska komisija pa v zadnji napovedi za Slovenijo ocenjuje, da bo njen primanjkljaj znašal letos 3,3 odstotka BDP.
Evropska komisija bo namreč v tem mesecu začela postopek in znižanje na dovoljeno raven lahko zahteva tudi s posebnimi ukrepi, ki za državo niso prijetni, je ob predstavitvi v državnem zboru povedal kandidat za ministra za finance Andrej Šircelj. Prihajajoča vlada po njegovih besedah lahko naredi vse, da do teh ukrepov ne bo prišlo. Minister za finance ima pristojnosti na dveh področjih, to so prihodki in izdatki. Prve lahko poveča in druge zmanjša. Program, kako namerava to doseči in na podlagi katerega bo kot minister delal, je napisan v koalicijski pogodbi.
S ciljem zmanjšati javnofinančni primanjkljaj je Andrej Šircelj napovedal rebalans državnega proračuna za letošnje leto in spremembe proračuna za prihodnje leto, ne bo pa novega zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF). Vsak ukrep, ki je naveden v koalicijski pogodbi, namerava presojati z vidika spoštovanja javnofinančnih pravil. Davke bodo v njegovem mandatu na ministrstvu za finance napovedovali vnaprej, kar pa ne pomeni, da bodo začeli veljati takoj.
Specialist zobne protetike Tadej Ostrc (Demokrati) se je v parlamentu ogreval za prevzem ministrstva za zdravje, kjer je v vlogi državnega sekretarja služboval že v času odhajajoče vlade Roberta Goloba. Opozicija mu očita, da je po treh letih povsem obrnil smer in postal zagovornik privatizacije zdravstva.
Ostrc očitke zanika. V svoji predstavitvi je izpostavil ustaljeno frazo, da mora pacient postati središče zdravstvenega sistema, ne pa birokracija, politika ali interesne skupine: "Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, a glavni problem ostaja dostopnost do storitev. Ne potrebujemo še ene reforme, ampak reorganizacijo sistema, ki mora postati stabilen, moderen in učinkovit." Bodoči minister napoveduje, da bo nova ekipa večjo pozornost namenila primarnemu zdravstvu, kar bo ena ključnih prioritet mandata. Zdravnike nameravajo administrativno razbremeniti, kar je po Ostrčevi oceni možno narediti zelo hitro. Izpostavil je kadrovsko izčrpanost sistema in napovedal konec "vojne z zdravniki", ki da so bili v prejšnjem mandatu politično stigmatizirani.
Ostrc želi pri upravljanju javnih zavodov več transparentnosti in odgovornosti. Napoveduje, da bodo začeli meriti učinkovitost sistema. Glede vloge ZZZS poudarja, da mora ta postati aktiven in moderen upravljavec storitev. Zdravstvo nameravajo pripraviti na krizne razmere (epidemija, kibernetski napadi) in vzpostaviti interoperabilen sistem, kjer se bodo "sistemi med seboj pogovarjali".
