Pred parlamentarnimi volitvami smo predsedniku vlade ter ministricam in ministrom aktualne vlade zastavili vprašanja o tem, kako si bodo zapomnili svoj mandat.
Kaj bi označili za največji uspeh vašega mandata?
"Nedvomno vzpostavitev dveh ogromnih sistemov: dolgotrajne oskrbe in javne stanovanjske politike. Izpostavil pa bi še dva tektonska politična premika našega časa. Prvi je, da politika končno dela za dobro ljudi, in drugi, da politika sploh dela."
Kaj najbolj obžalujete?
"Najbolj obžalujem, da nam je bilo na začetku mandata odvzeto eno leto. Če bi imeli na voljo dodatno leto, bi zastavljene projekte pripeljali še nekaj korakov dlje."
Na kaj ste najbolj ponosni?
"Najprej, da se dolgotrajna oskrba vzpostavlja. Ponosen sem pa tudi na dejstvo, da je ekipa, s katero delamo, uspela v misiji nemogoče. Pri dolgotrajni oskrbi smo naredili, česar si ni drznil nihče od mojih 33 predhodnikov - resornih ministric in ministrov. S stanovanjskim področjem pa se doslej tako ali tako ni nihče resno ukvarjal."
Kaj bi naredili drugače?
"Sam verjamem, da se ne smemo preveč ukvarjati s preteklostjo, temveč se moramo iz nje učiti, zadeve sproti prilagajati, usmerjati pogled naprej k naslednjemu izzivu in tega ustrezno rešiti."
Koliko ur večinoma traja vaš delovni dan?
"Delovni dnevi so vsekakor dolgi, kar na žalost še bolj kot jaz sam občutijo moji najbližji."
Kako bi ocenili svoje delo v vlogi ministra?
"Funkcije ministra ne razumem kot osebni položaj ali karierno priložnost, ampak kot kolektivno delo ekipe v ožjem kabinetu, širše na ministrstvu in v matični politični stranki Levica. Resda sem funkciji dal svoj obraz ter ime in priimek, a delo je skupno in naša ekipa ga je opravila izvrstno. Smelo in uspešno."
V katerem delu se je vaše zasebno življenje najbolj spremenilo?
"Prostega časa je zagotovo manj, kar sem tudi pričakoval. Vseeno pa me je malce presenetilo, koliko se z izpostavljenostjo zoži osebni prostor."
Bi se še enkrat odločili za položaj ministra?
"Ne samo odločil, celo načrtujemo, da bomo delo nadaljevali ter dolgotrajno oskrbo in stanovanjsko politiko še naprej postavljali in zagotavljali tisto mesto v družbi, ki ga potrebujeta in si ga zaslužita."
Na kakšen način se je spremenila vaša prepoznavnost v javnosti?
"Danes me ljudje na ulici res prepoznajo. Pred štirimi leti se mi je to redko pripetilo. Ljudje so navadno podporni ter radi pohvalijo naš trud in uspehe. Predvsem v zadnjem času izpostavljajo nižje položnice v domovih starejših. V bistvu v živo, na ulici, doslej še nisem srečal niti enega kritika. Tisti visijo bolj na družbenih omrežjih." (smeh)
Ste doživljali kakšne grožnje v času mandata?
"Seveda, prihajajo redno, ob posebnih priložnostih, kot je Parada ponosa, pa celo nekajkrat dnevno. Redkokdaj se kdo strastno opredeli do vsebine našega dela. Grožnje, tudi s smrtjo, prihajajo največkrat na račun moje spolne usmerjenosti. Jemljem jih zelo resno in kot glasno opozorilo, da je v naši družbi še veliko prostora za izboljšave, sprejemanje raznolikosti, vključevanje in strpnost."
Bi morali imeti ministri višje plače?
"Višje plače si najprej zaslužijo delavci na minimalni plači in tudi tisti, ki skrbijo za naše najranljivejše."
