(ODZIV NA PISMO BRALCA) Osebne pripombe k sprejeti pokojninski reformi (2)

vecer.com, 5. 10. 2025

Andrej Petelinšek
Datum 9. oktober 2025 06:00
Čas branja 4 min

V časniku Večer je bralec izrazil svoje pomisleke in predloge v zvezi s pokojninsko reformo. V zvezi z izraženimi pomisleki sporočamo, da sprejeta pokojninska reforma prinaša korake naprej na področjih, ki jih je pisec pisma izpostavil, pri čemer pa bi nekateri predlogi pisca pisma dejansko vplivali na slabši položaj upokojencev.

Pokojninska reforma ima dva temeljna cilja. Prvi je v ohranitvi stabilne pokojninske blagajne, z namenom, da bodo tako sedanje kot prihodnje generacije upokojencev zagotovo prejemale pokojnino, drugi pa v izboljšanju pokojnin najranljivejših skupin: to je zavarovancev z najnižjimi dohodki, samskih upokojenk in upokojencev ter invalidov. Prinaša pa ključno spremembo, ki je v tem, da bo po 40 letih dela vsak posameznik prejel pokojnino v višini 70 odstotkov povprečja svojih plač.

Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja temelji na solidarnostnem in zavarovalniškem principu, kjer prejemanje pokojnine ni pogojeno z dolžino življenja posameznika. Predlog, da bi bila višina pokojnine vezana na starost ob upokojitvi, bi pomenil znižanje pokojnin predvsem za tiste, ki se upokojijo prej. V povprečju gre za osebe z nižjimi plačami in težjimi oblikami dela. Rešitev, kot jo predlaga pisec pisma, bi tako povečevala razlike med upokojenci.

Ravno tako se ne more sistem prilagajati razliki v pričakovani življenjski dobi med spoloma in dejstvu, da imajo moški v povprečju krajšo življenjsko dobo. Slovenski pokojninski sistem temelji na solidarnostnem in zavarovalniškem principu, kjer prejemanje pokojnine ni pogojeno z dolžino življenja posameznika. Princip, ki ga opisuje pisec pisma, velja v drugem stebru in tretjem, ki ima obliko rentnega varčevanja.

Pisec pisma tudi predlaga, da bi se upoštevalo celotno obdobje služenja vojaškega roka. V zvezi s tem pojasnjujemo, da je sprejemanje reforme kompleksen proces, kjer so končne rešitve rezultat intenzivnih pogajanj o celotnem paketu ukrepov. Bo pa ta reforma korak naprej za vse, ki so služili vojaški rok, saj bo po novem namreč možno to obdobje uveljavljati bodisi za znižanje starostne meje bodisi za višji odmerni odstotek.

Pisec nadalje predlaga upoštevanje skrbi za otroke v pokojninski dobi tudi pri očetih, kar se z reformo tudi uvaja. Pravico do upoštevanja otrok bo po novem lahko uveljavljal tisti od staršev, ki je bil v večji meri vključen v vzgojo in je izkoristil več starševskega dopusta, torej tudi oče.

Glede prilagodljivosti kombinacij starosti in dobe je bila na pogajanjih s socialnimi partnerji opravljena razprava, vendar bi takšna ureditev zahtevala kompenzacijo z zmanjšanjem odmere ali usklajevanja, to pa bi prizadelo vse upokojence. Zato ta možnost v končnem zakonu ni bila sprejeta.

Reforma predvideva tudi možnost izplačevanja pospešene rente pod določenimi pogoji, zlasti tam, kjer bi bile rente sicer zelo nizke. Treba je poudariti, da je drugi steber v Sloveniji močno davčno podprt (tretja najmočnejša spodbuda v državah OECD), kar pomeni, da je njegov namen dolgoročna varnost v starosti, ne pa prosto razpolaganje s celotnimi sredstvi. Vendarle pa reforma odpira prostor za večjo fleksibilnost.

V zaključku dodajamo, da je z reformo soglašalo šest od sedmih sindikalnih central, ki skupaj zastopajo veliko večino sindikalnega članstva v Sloveniji, ter delodajalske organizacije, na čelu z Gospodarsko in Obrtno zbornico, v Državnem zboru pa so zakon podprli tudi predstavniki mladih, nasprotovale mu niso niti opozicijske stranke. Reformo je podprlo tudi vodstvo ZPIZ.

Lep pozdrav,

Vesna Alaber, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Služba za odnose z javnostmi

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Boste pred božično-novoletnimi prazniki na dopustu?
Da.
16%
31 glasov
Samo pred božičem.
5%
10 glasov
Po božiču grem na dopust.
10%
19 glasov
Ne, bom na delovnem mestu.
22%
43 glasov
Nisem zaposlen/a.
47%
93 glasov
Skupaj glasov: 196