V Večeru sem z zanimanjem prebral kratek odgovor trojiškega rojaka Leona Dečka piscu pisma s tem naslovom. Vesel sem, da se je oglasil in zelo kulturno in spoštljivo javno izpostavil osebno videnje pripadnikov mlajše generacije, ki se z medvojno in povojno zgodovino na Slovenskem ne obremenjujejo, saj niso nič krivi ne za medvojne zločine sodelavcev okupatorja in ne za povojne poboje zmagovite strani. Ne sprejemajo potvarjanja, spreminjanja in pozabe zgodovine, ki je na Slovenskem zaznamovana tudi z izvensodnimi povojnimi poboji leta 1945. Pri tem pa znajo ločiti vzroke od posledic in upor proti okupatorju od kolaboracije z njim.
V odgovoru je omenil tudi znanega frančiškanskega patra od Sv. Trojice Ildefonza Langerholca. Nacisti so ga 29. aprila 1941 skupaj s patroma Ladislavom Pintarjem in Vladimirjem Bobkom odpeljali v meljsko vojašnico. Za njimi so tja odpeljali še patra Henrika Damiša in tri brate frančiškane (Teofil Vodeb, Daniel Groblar in Erazem Jakopec). Vse so skupaj z mariborskimi in nazarskimi frančiškani odpeljali v Slavonsko Požego, od koder so šli v različne hrvaške kraje (Virovitica, Našice, Samobor …). Tam so kot zavedni slovenski duhovniki na lastni koži doživeli trpljenje in ponižanje slovenskih izgnancev. Patra Ildefonza so poslali v Virovitico, od tam pa so ga odpeljali v zloglasno ustaško koncentracijsko (uničevalno) taborišče Jasenovac. Tam ni veliko manjkalo, da bi ga ustaši usmrtili skupaj s še nekaterimi slovenskimi duhovniki. Gre za znano tragedijo, ki jo je literarno mojstrsko upodobil Branko Šömen v romanu Molitev za Jasenovac. To je knjiga šestih kratkih zgodb, ki pripovedujejo o različnih oblikah mučeniških smrti v "balkanskem Auschwitzu". Pri eni, ki nosi naslov Homilija, je pripis: "Za slovenske duhovnike, zaklane v Jasenovcu leta 1942." Sedem jih je po strahotnem mučenju in ponižanju moralo za vedno oditi s tega sveta, vsi razčlovečeni in brutalno umorjeni kot "žive priče". V Jasenovcu so po izživljanju "ustaških klavcev" umrli slovenski duhovniki Franc Grobler, Franc Ksaverij Kač, Janez Kodrič, Franc Orešnik, p. Anzelm Polak, Janez Rančigaj in Jakob Sem. Pisatelj Branko Šömen literarno pronicljivo opiše, kako so ustaši v Jasenovcu leta 1942 dobesedno "zaklali" sedem omenjenih slovenskih katoliških duhovnikov, ki so pred smrtjo ugotovili, da so "njihove molitve brez haska in da v taborišču Boga ni".
Pater Ildefonz je bil pred omenjeno mučeniško smrtjo slovenskih duhovnikov izpuščen iz Jasenovca in je kot slovenski izgnanec na Hrvaškem opravljal dušno pastirsko službo. O izgnanski in taboriščni izkušnji mi je večkrat pripovedoval. Imel je odličen spomin in je znal neverjetno stvarno, vzročno in posledično analizirati in povezovati še danes nerazumljiva človeška zverinstva v taborišču Jasenovac. "Človek s krampom in macolo nad človeka, zato ker je bil drugačen, druge vere in narodnosti …" se je vmes pogosto vprašal in za hip nemo zastrmel v nebo.
Po vojni se je iz izgnanstva na Hrvaškem najprej za kratek čas vrnil v Sv. Trojico, nato pa je postal predstojnik samostana v Novi Štifti. Tam je bil tako kot mnogi slovenski duhovniki v preiskovalnem zaporu od 2. junija 1949 do 16. junija 1950. Leta 1968 se je vrnil v Sv. Trojico in kot župnik vodil župnijo ter samostan do leta 1980. Po upokojitvi je živel v Mariboru, kjer sva si večkrat podala roke, popila kavo, pokadila cigareto (vse življenje je kadil "Dravo") in poklepetala. Bil je zelo razgledan mož širokih obzorij, ki je zagovarjal strpnost in sožitje med ljudmi, med vernimi in nevernimi. Hvaležno se ga spominjam tudi zaradi dragocenih življenjskih naukov nam mladim, ki so nam v času mladostnega uporništva in težav prišli še kako prav. Pokopan je na frančiškanskem delu pokopališča pri Sv. Trojici. To si je tudi želel, saj se je med preprostimi ljudmi v Slovenskih goricah vedno najbolje počutil. Po njem se imenuje tudi potomka najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta, ki raste v bližini zdaj praznega frančiškanskega samostana pri Sv. trojici. V zelo lepem spominu ga imajo tudi trojiški čebelarji.
Dr. Marjan Toš, Lenart v Slovenskih goricah
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
