Fiskalni svet v oceni osnutka poročila o napredku 2026 opozarja, da poslabšane javnofinančne razmere in obeti terjajo bolj preudarno načrtovanje in upravljanje javnih financ. Javnofinančni primanjkljaj se je lani namreč zaradi občutne rasti izdatkov povečal na 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je skoraj trikrat več kot leto prej, ko je bil 0,9 odstotka BDP. Da so razmere resne, kaže tudi to, da je minister za finance proračunskim porabnikom in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) že poslal poziv za znižanje prihodkov oziroma za varčevanje.
Po projekcijah fiskalnega sveta in ministrstva za finance bo kumulativno odstopanje neto izdatkov že letos preseglo dovoljeno. Hkrati na fiskalnem svetu, ki ga vodi dr. Davorin Kračun, ocenjujejo, da bi se nadaljnje odstopanje do konca trenutnega srednjeročnega fiskalnega-strukturnega načrta (SFSN) leta 2028 lahko celo podvojilo na 5 odstotkov BDP. "Prostor fiskalne politike za ukrepanje, tudi za naslavljanje posledic šokov, je tako precej omejen kljub sprejetju pokojninske reforme," opozarja fiskalni svet.
Zaradi tega se je po njegovi oceni potrebno izogniti ukrepom, ki bi stanje javnih financ dodatno slabšali. V nasprotnem primeru se bodo tveganja za vzdržnost javnih financ še povečala. "Sprejetje zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije bi po naši oceni brez kompenzacijskih ukrepov primanjkljaj dodatno strukturno povečalo za okoli 900 milijonov evrov oziroma za več kot 1 odstotno točko BDP letno," predlagatelje zakona, ki so stranke tako imenovanega tretjega političnega bloka NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca, opozarja fiskalni svet.
Plačni sistem, zimski regres, zaposlenost in sociala
Ključna razloga za povečanje javnofinančnega primanjkljaja na 2,5 odstotka BDP v letu 2025 sta bila po podatkih fiskalnega sveta visoka rast sredstev za zaposlene zaradi spremembe plačnega sistema, uvedbe zimskega regresa ter rasti zaposlenosti in nadaljnje povečanje socialnih nadomestil. Rast sredstev za zaposlene je zaradi začetka izvajanja spremembe plačnega sistema za javne uslužbence in uvedbe zimskega regresa ob nadaljnji razmeroma visoki rasti zaposlenosti v sektorju država znašala skoraj 15 odstotkov. Delež sredstev za zaposlene v BDP se je samo lani povečal za 1,1 odstotne točke, kar tudi brez učinka zimskega regresa presega prvotne projekcije vlade za celotno štiriletno obdobje uvajanja reforme plač v javnem sektorju. Nadaljevala se je visoka, okoli 10-odstotna, rast socialnih nadomestil. K njej so največ prispevali višji izdatki za pokojnine in nadomestila v naravi, ki so se povečali bolj kot nominalni BDP, ugotavlja fiskalni svet.
Gre za trajno povečanje ravni izdatkov, ki slabša strukturni položaj. Istočasno se je rast prihodkov ob umiritvi gospodarskih razmer upočasnila. Lani so vse pomembnejše davčne osnove zabeležile nižjo rast od predvidene v jesenski napovedi vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) iz leta 2024. Za to oceno naj bi nominalna raven BDP zaostajala tudi letos in v prihodnjih dveh letih.
"Ocenjujemo, da je bila fiskalna politika glede na gospodarske razmere preveč spodbujevalna in ne dovolj učinkovita. Povečali so se namreč zlasti izdatki, ki so vodili v povečanje razpoložljivega dohodka. To v negotovih razmerah ni imelo pomembnega učinka na gospodarsko rast, ampak je vodilo v povečanje varčevanja," v oceni navaja fiskalni svet. Vloge prebivalstva v bankah so se lani povečale za okoli 2 milijardi evrov.
Spremembe z znatnim vplivom na javne finance morajo biti po njegovih besedah načrtovane na daljši rok, kar bi prispevalo tudi k večji stabilnosti gospodarskega okolja. Biti morajo bolj premišljene, z upoštevanjem celovitih posledic in podprte z zanesljivejšimi ocenami njihovih finančnih učinkov. Povečati je potrebno učinkovitost javnih financ, še posebej investicij, in v stabilnih časih oblikovati fiskalni manevrski prostor. V negotovih svetovnih razmerah so namreč šoki vedno bolj pogosti in intenzivni, prisotni so tudi številni domači izzivi. Morebitni ukrepi za naslavljanje izrednih razmer morajo biti precej bolj ciljni in časovno omejeni kot v času epidemije in v energetski krizi pred štirimi leti, ocenjuje fiskalni svet.
Kako je bilo ob podobni energetski krizi
V podobni energetski krizi pred štirimi leti so sprejeti ukrepi naslavljali širok nabor prejemnikov pomoči. Hkrati je trajanje ukrepov presegalo obdobje trajanja energetske krize in tudi ni v zadostni meri spodbujalo potrošnikov k bolj racionalni porabi energentov. Neposredni izdatki so v treh letih znašali 1,6 odstotka BDP.
Po oceni fiskalnega sveta bi lahko uresničitev tveganj, povezanih s krizo na Bližnjem vzhodu, povzročila dodatno odstopanje od javnofinančne konsolidacije, ki je predvidena v srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu (SFSN) za obdobje 2025-2028. To bi lahko ob pritiskih cen surovin, manjšem povpraševanju iz tujine in povečani negotovosti poslovanja pomenilo resno javnofinančno tveganje. Fiskalna politika je izpostavljena tudi mnogim dolgoročnim izzivom (demografske spremembe in stroški naslavljanja podnebnih sprememb, izgradnja JEK2), kar bo njene možnosti za ukrepanje v kriznih razmerah v prihodnje dodatno omejevalo, opozarja fiskalni svet.
