Petkovo poletno neurje, ki je sledilo dolgem obdobju suše, je tokrat v nekaj minutah veliko škode povzročilo mali pohorski občini Vitanje. "Vse je prihrumelo tam nekje izpod Rogle. Na dvorišču smo imeli več deset centimetrov blata. Zalilo nam je tudi hladilnike, zato danes nimamo odprto," so konec tedna opisali na Turistični kmetiji Polenšek, kjer vsak vikend ponujajo sveže pečene postrvi. Ni bilo prvič, da jih je kaj podobnega doletelo. "Še huje je bilo pred dvema letoma," so dodali.
Župan Andraž Pogorevc je po neurju ocenjeval, da je najhujše, kar jih je občina doživela. Šokiralo ga je predvsem veliko število poškodovanih cest in sproženih plazov.
"Po tem, kar sem videl dan po neurju, bi rekel, da je škode skoraj več, kot znaša naš proračun. Nekje med dvema in tremi milijoni evrov. Največji problem so plazovi. Če ne bo pomoči države, ne vem, kako bo, ker mi tega nismo sposobni finančno realizirati. Že sanacijski stroški, da zagotovimo prevoznost vsem, so veliki. Že to presega zmogljivosti oziroma meje našega proračuna," je dejal za Večer. Mnoge kmetije (precej jih ima zasebne ceste) so po neurju za nekaj časa ostale odrezane od sveta. "Večji del teh primerov smo nekako rešili. Še večji problem so glavne ceste, ki so z več strani uničene in jih bomo morali zapreti oziroma bomo vsaj po eni strani ceste morali zagotoviti prevoznost. Te dni bodo naši gradbeniki še na polno delali, potem pa bomo videli, kako in kaj glede sanacij in ostalih dolgoročnih ukrepov, ker trenutno je pomembna samo prevoznost."
V petek popoldne in zvečer so prednostno reševali tudi tamkajšnji vrtec in šolsko kuhinjo, ki sta bila zalita. Do sobotnega popoldneva so prav tako odstranili večino mulja z novozgrajenega športnega igrišča. "V petek zvečer smo delali do polnoči. Prostovoljci so se zelo angažirali, seveda tudi gasilci," je opisal župan. Še v soboto je kar nekaj občanov svoje premočene gojzarje pustilo na soncu, ki je počasi sušilo tudi otroško igrišče pred vrtcem.
Obenem pa so se pojavili pomisleki, da bi škoda v vrtcu in na športni infrastrukturi bila gotovo manjša, če bi občina pospravila gradbeni material, ki je ostal po zaključku del pred igriščem. Velike cevi, kamenje in nekaj drugega materiala je namreč še danes naloženo tik ob strugi Hudinje. "Tega ne bom komentiral. Težave so bile že višje zgoraj. Že v Rakovcu je voda prestopila bregove in že tam je nanašalo mulj. Materiala je bilo enormno, neodvisno od stvari, ki so bile tu spodaj pred igriščem, bi kljub vsemu nastala škoda. Po vojni biti general je najlažje. Če bi nekdo pogledal cel teren, torej od vrha do centra, bi videl, da so bile nenormalne količine vode, kot jih še nikoli ni bilo. Tisoč kubikov iz vodotoka je breg prestopilo že prej. Če bi vse prišlo do centra, bi imeli še večjo katastrofo. Ljudje bi se morali najprej vprašati, kako so sami počistili gozdove pri sečnji hlodovine in podobno."
Župani avgusta 2023 poplavljenih občin, med njimi županja Črne na Koroškem Romana Lesjak, polzelski župan Jože Kužnik, šoštanjski Boris Goličnik …, so Vitanju takoj ponudili pomoč. "Zaenkrat smo stvari uredili sami; najbolje poznamo specifiko terena. Če bo v nadaljevanju potrebno, se bomo odzvali. Veliko ljudi me je poklicalo, na zvezi smo z upravo za zaščito in reševanje, tudi z ministrstvom za naravne vire in prostor. Trenutno še sami rešujemo zadeve." Bodo pa, je napovedal župan, začasno ustavili druge načrtovane investicije, ki niso nujne ali niso vezane na nepovratna sredstva. "Ne bomo vlagali v cestno infrastrukturo, če moramo rešiti prioriteto, in to je, da pridejo ljudje do svojih domov. V nadaljevanju pač ne bomo vlagali v stvari, ki smo jih letos nameravali narediti," je sklenil župan.
