Vsi ljudje na svetu smo verni na svoj način. Vera ali religija je zavest o obstoju boga in obstoju nadnaravnih sil. Vse monoteistične vere imajo svojega edinega, vsemogočnega in večnega boga, ki upravlja ves svet. Vse politeistične vere pa imajo številne bogove, ki si jih je izmislil človeški um. Vsaka vera ima svoje nespremenljive dogme in različna bogoslužja. Verske in cerkvene dogme ne temeljijo na znanstvenih dokazih in ne dopuščajo premislekov, ugovorov in dokazovanj.
Vsak razumni človek lahko veruje samo v to, v kar lahko tudi verjame in je dokazljivo. Ker znanosti do danes ni uspelo verodostojno dokazati obstoja bogov in obstoja nadnaravnih sil, so skepse sodobnega človeka o nastanku bogov, ver in nastanku sveta, ki naj bi ga bil ustvaril vsemogočni bog po svoji meri, povsem upravičene.
Ljudje ateisti ne priznavamo obstoja bogov in ne sprejemamo religijskih fars o brezmadežnem spočetju božjega otroka, vnebohoda matere device, vstajenja od mrtvih, obstoja nebes in pekla ter obstoja božjega kraljestva, oproščanja grehov in zločinov vernikov ipd.
Vse svetovne religije in sekte predstavljajo zavajanje in poneumljanje neozaveščenih preprostih množic ljudi v življenjskih stiskah, ki ne razmišljajo s svojo glavo in ne znajo reševati svojih problemov. Zato potrebujejo božjo pomoč, kot jo potrebuje tudi psihopat Trump za vodenje Amerike. Božjo pomoč potrebuje tudi hrvaški predsednik. Norost, zaslepljenost zavedenega vernega človeštva je brezmejna. Religije so postale zlo za človeštvo.
Zaradi vpliva vseh religij in sekt na obstoj človeštva in obstoj našega planeta je potrebno poznati nekaj osnovnih zgodovinskih dejstev. Naša Zemlja je edini znani naseljeni planet z osnovnimi gradniki narave: zemljo, vodo in zrakom, ki so potrebni za življenje rastlin, živali in človeka, ki je najbolj razvito razumno bitje. Za dolgotrajno življenje na skupnem planetu je potrebno sožitje vseh ljudi, rastlin, živali in nežive narave. Za ohranitev človeštva je bistven predvsem pravilen odnos človeka do narave.
Ker so brezmejno moč in soodvisnost z naravo poznale že najstarejše generacije ljudi, so že takrat animalisti pričeli spoštovati naravne zakonitosti in častiti naravne pojave. Nastali so prvi naravoverci. V prazgodovini so imeli rastline, živali in človek – homo sapiens enak položaj, saj je človek predstavljal le eno izmed živih bitij, ki so naseljevala svet. Verovanje primitivnih ljudstev – animizem, da je v vseh stvareh duh ali duša, se je spremenilo po kmetijski revoluciji, ko je človek postajal lastnik zemlje, ki jo je obdeloval, in lastnik rastlin in živali. Nastala je prva lastnina, ki je povzročila tudi prvo neenakost med ljudmi.
Kmetijsko revolucijo je spremljala tudi verska revolucija, ko se je mistika, malikovanje in čaščenje narave pričelo spreminjati v čaščenje bogov, ki si jih je izmišljal človeški um. Poglavitna vloga novih bogov je bil odnos oziroma posredovanje med ljudmi, rastlinami, živalmi in neživo naravo. Pričele so nastajati nove politeistične vere z različnimi bogovi, čaščenjem in darovanjem bogovom.
Razvoj religij se je odmaknil od osnovnega politeističnega pogleda, ko so privrženci raznih religij pričeli verjeti, da je njihov bog edini vsemogočni in vrhovna sila stvarstva. Zaradi izgube razuma večine vernikov in prirojenega črednega nagona ljudi sta nastali novi veliki monoteistični veri krščanstvo in islam, ki vplivata na svetovne razmere in tudi politične ureditve. Pričeli so se tudi večstoletni boj in vojne fanatičnih vernikov za prevlado in povečanje števila vernikov in verskega ozemlja.
V času kaotičnih in kritičnih svetovnih razmer trenutno na svetu spremljamo 52 vojn, ki jih netijo avtokratski, populistični in absolutistični voditelji s pomočjo in blagoslovom svoje religije. Vojaške velesile grozijo celo z jedrsko vojno, ki lahko uniči obstoj človeštva in planeta. Ker so religije tudi vzrok in povod za vse dosedanje vojne, je ugotovitev, da so religije zlo za človeštvo, pravilna in utemeljena.
Franc Augustinovič, Maribor