Zobozdravstvo je kužna rana slovenskega zdravstva. Medtem ko splošno zdravstvo deluje zadovoljivo, mora veliko Slovencev iskati zobozdravstvene storitve v zasebnem sektorju ali v tujini. Kako zlahka država in državljani dopuščamo, da mladi zobozdravniki odhajajo v zasebni sektor, ko smo vendar plačali njihovo šolanje.
Moj zobozdravnik me je poslal na endodontski pregled, ker so le zdravljeni zobje primerni za protetične posege. Odločil sem se za Stomatološko kliniko v Ljubljani, ker menda cela Dolenjska nima specialista za to. Po mojem mnenju naj bi bila Stomatološka klinika ustanova z največ znanja in izkušenj ter najvišjimi strokovnimi standardi. Čeprav sem moral čakati skoraj dve leti, sem vztrajal pri izboru. V vabilu so mi napisali, naj s sabo prinesem sliko dveh kritičnih zob, ki naj ne bo stara več kot dva meseca. Kot da tam nimajo rentgena. Na mojo pripombo o tem so mi omogočili slikanje zob na kliniki.
Končno je napočil 27. oktober 2025. Moral sem izpolniti več vprašalnikov. Med drugim so vprašali, ali dovolim prisotnost študentov pri pregledu. Vedno sem za, kako naj se sicer študentje priučijo delu. To so vzeli dobesedno in okoli mene so bili samo študentje. Nikjer ni bilo videti nobenega mentorja, profesorja, starejšega doktorja. Poslali so me na slikanje in končno me je v roke vzel specializant dr. Alojz Križnar. Doktor je pregledal vse moje zobovje in sproti poročal asistentki. Že med pregledom sem ga vprašal, kdaj se bo pričelo zdravljenje. Povedal je, da bom čakal dve ali tri leta. Rekel sem mu, da sem star 77 let in tako dolgo čakanje za mojo starost ne bo najbolj primerno. Na to ni imel odgovora.
Dobil sem Obvestilo zobozdravniku po prvem specialističnem endodontskem pregledu. V njem se dr. Križnar strinja, da je zdravljenje pri njih potrebno, ni pa naveden rok nadaljnjih preiskav ali zdravljenja.
Pisal sem strokovnemu direktorju klinike prof. dr. Borisu Gašpircu. Ta me je preimenoval v Simiča in prek elektronske pošte zaprosil prof. dr. Aleša Fidlerja, naj mi odgovori. Dr. Fidler je pooblastil strokovno delavko Katjušo Fabjan, ki mi je pisala, da razume moje težave, a da imajo na kliniki veliko dela z rakavimi bolniki, veliko operacij pod narkozo. Da razumejo moje skrbi glede rokov pregledov, privatizacije. A napisala ni nič konkretnega glede zdravljenja. Zakaj mi nista na pisanje odgovorila dr. Gašpirc in dr. Fidler, ne vem. Vem pa, da sta oba profesorja na medicinski fakulteti, da sta predstojnika na Stomatološki kliniki in da imata oba še popoldansko zobozdravstveno obrt. Jima primanjkuje časa, je tam slaba ali nikakršna organizacija dela? Sicer sem dobil vtis, da se študentje trudijo in nasploh delujejo učinkovito. Te veščine bodo nemara potrebovali v zasebnem sektorju, kamor bodo morda odšli vsi, sodeč po sedanjih trendih. In tam ne marajo doktorjev, ki stoje križem rok. Da bodo šli med zasebnike, je povsem razumljivo, saj so tudi vsi njihovi profesorji in mentorji dodatno zaposleni v svojih zasebnih ambulantah.
Kam sedaj? Iščem in premlevam, kaj storiti. Rad bi si popravil zobe. Moj zobozdravnik pa me ne more zdraviti, ker imam obolel zob.
Odločim se pritožiti na Uradu za pohvale in varstvo pacientovih pravic v UKC Ljubljana. Prijazen gospod mi po telefonu predlaga, naj pošljem pritožbo na e-naslov. Napišem pritožbo o postopkih na Stomatološki kliniki, a ne dobim odgovora. Na ponovni klic se mi oglasi Nejc Seitl, ki vodi to dejavnost. Komaj najde mojo vlogo, a nima odgovora in išče pojasnila pri kolegici. Najprej ugotovi, da ne ve, kaj sploh hočem. Morda bi moral pisati bolj direktno. Potem ugotovi, da sem zamudil zakonski rok za varstvo pacientovih pravic. Ostane mi pritožba, kjer pa so postopki menda dolgotrajnejši in z vprašljivimi rezultati. Si rečem, smo že tam. Pred leti sem pisal na Ministrstvo za zdravje, pa mi najprej niso odgovorili, nato pa so navedli cel kup zakonov o zobozdravstveni dejavnosti. In navedli, da oni nimajo nič s konkretnimi primeri. Tedaj je bil zdravstveni minister dr. Janez Poklukar.
Gospod Seitl mi pove, da lahko te storitve opravim v tujini in zahtevam povračilo stroškov od zdravstvene zavarovalnice. Nedavno sem izvedel za tak primer. Nekdo mi je povedal, da je hči potrebovala zobni aparat. V javnem zdravstvu naj bi zanj doplačal 2000 evrov. Potem je izvedel, da obstaja agencija, ki za 300 evrov uredi poseg v tujini, ki ga tujemu izvajalcu plača naša zdravstvena zavarovalnica. Dejal mi je, da je lažje plačal 300 evrov kot 2000.
Končno sem od Urada za pohvale in varstvo pacientovih pravic dočakal obrazec za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic, ki mi ga je poslala Sonja Bračun. Obrazec je v PDF-formatu, ki ga elektronsko ne moreš izpolniti, kar do pacientov ni hudo prijazno. Dobil pa sem še dopis iz tega urada, ki ga je podpisal Boris Selan. On se ne bi zavzemal za pravice, ampak bi se samo pritožil.
Nekje med temi dopisovanji sem na zVemu prebral, da bom imel kontrolni pregled oktobra 2028. Ta objava je kasneje izginila, kontrolnega pregleda pa ne potrebujem, če me prej ne zdravijo.
Jože Simčič, Novo mesto
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
