Plače v javnem sektorju: Vlada na vse ali nič

Plačna nesorazmerja po celotnem javnem sektorju, ki so posledica tudi v lanskem letu dogovorjenega dviga plač v javnem sektorju, v zdravstvu in socialnem varstvu in bodo v pogajalskem procesu v naslednjih mesecih po posameznih dejavnostih dogovorjena, bodo odpravljena do konca leta 2024. A le ob pogoju, da bo dogovorjeno vse, tudi plačna reforma, po principu "dokler ni izpogajano vse, ni izpogajano nič," je včeraj dodatno vladna pogajalska izhodišča plačne reforme pojasnila ministrica za javno upravo in glavna vladna pogajalka Sanja Ajanović Hovnik.Reforma marsikomu ni pogoduVlada je omenjeni pristop ubrala, da ne bi sindikati po odpravi plačnih nesorazmerij, dvignili rok od pogajanj o plačni reformi, kajti kot je ponovila, marsikateremu sindikatu sprejem reforme, katere cilj niso le ustrezna plačna razmerja, temveč tudi kakovostnejši in učinkovitejši javni sektor, ni pogodu. Seveda bo odpravo nesorazmerij kot prevedeno novo plačno lestvico mogoče izpeljati le, če bo za to na voljo denar. Ministrica je priznala, da vseh finančnih izračunov reforme še nima, že znanega okvira pa ne želi razkrivati, saj da bo ta odvisen tudi od poteka pogajanj. Denar za reformo bo zagotovljen iz proračuna, del ga želijo dobiti tudi iz zamrznitve redne delovne uspešnosti, za katero letno odštejejo 100 milijonov evrov. S sindikati, ki so za zdaj zgolj na splošni ravni izrazili začudenje nad nekaterimi izhodišči plačne reforme, še posebej nad časovno prevedbo plač na novo plačno lestvico, se bodo o izhodiščih prvič pogovorili prihodnji ponedeljek, 27. marca.Vlada vztraja pri začrtani časovnici, ki predvideva, da bi se o vsem dogovorili do 30. junija, nakar bi sledila zakonodajna pot. "Časovno je napeto, a če bo interes na obeh straneh, je roke mogoče uloviti." Tako ministrica, ki v isti sapi dodaja, da najbrž roka za dogovor o zdravstvenem stebru, o katerem že nekaj tednov tečejo pogajanja, ne bodo ujeli. Ta je določen za 1. april, pa vendar ocenjuje, da bi tudi tu v kratkem bil mogoč dogovor. Prav tako računa, da bodo dogovori o drugih stebrih, funkcionarskem, stebru raziskovalne dejavnosti, izobraževanja in kulture, stebru pooblaščenih uradnih oseb ter uslužbencev v državnih organih, občinah, javnih agencijah in skladih ter stebru, v katerem bi bili zaposleni v javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih, dogovorjeni po časovnici.Fides kot drugiNa vprašanje, ali tudi sama, tako kot Fides, razume, da jim, če steber do 1. aprila ne bo dogovorjen, dogovor daje pravico, da naslednji dan razglasijo stavko, ministrica odgovarja, da bodo, če roki ne bodo ujeti, odprli nov krog pogajanj. Stavkovni dogovor Fidesu sicer zagotavlja, da bodo zdravnikom in zobozdravnikom v primeru neizvedbe reforme do konca leta v posebnih pogajanjih plačna nesorazmerja odpravili z januarjem 2024. A ministrica poudarja, da bodo tudi zdravniki glede odprave nesorazmerij delili usodo drugih javnih uslužbencev, po principu "dokler ni dogovorjeno vse, ni dogovorjeno nič". Dodajmo, da ima enake časovne varovalke tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), le da morata obe pogajalski strani stavkovni dogovor po parafi še podpisati.Zakona za Golobovih 600 evrov ne boMinistrica je ob tej priložnosti pojasnila tudi, da posebnega zakona, s katerim bi sodnikom in tožilcem do izvedbe reforme namenili 600 evrov bruto dodatka, kot jim je januarja obljubil predsednik vlade Robert Golob, ne bo. Bodo pa to vprašanje prioritetno reševali v okviru odprave plačnih nesorazmerij.Bistveno kasneje, če bo sklenjen dogovor o celotnem kompletu, bodo plače javnih uslužbencev prevedene v novo plačno lestvico, ki se bo začela z minimalno plačo, ki trenutno znaša 1203 evre bruto, in zaključila v 67. plačnem razredu z 8465 evri bruto, tako da bi bilo razmerje med najnižjo in najvišjo osnovno plačo ena proti sedem. Trenutno je ena proti 4,7. Plačne prevedbe bi bili najprej, januarja 2025, deležni zaposleni v spodnji tretjini lestvice, januarja 2026 bi sledili vsi drugi javni uslužbenci, medtem ko bi funkcionarji dobili višje plače šele januarja 2027. Franca: Vsebinskih razlogov za odlog ni "Nobenega vsebinskega razloga ni za uveljavitev plačne reforme šele v obdobju med letoma 2025 in 2027. To je bistveno predolg časovni odmik, ki bo težave pomanjkanja kadra zaradi nestimulativnega javnosektorskega okolja le še poslabšal. Predvidevam, da se je vlada za tak odmik odločila iz javnofinančnih razlogov, a najbolj pereče probleme, tudi glede najnižjih plač, bi bilo treba reševati prioritetno in to čim prej," pravi dr. Valentina Franca, izredna profesorica na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, ki tudi zamrznitev redne delovne uspešnosti vidi kot dodatno oviro pri tem, da bi v javni sektor privabili talentiran in kakovosten kader. Kritična je do načrta novih dodatkov, ki lahko ob že obstoječih številnih dodatkih vodi v še večjo nepreglednost. Glede napovedi ministrice, da bi Fides in Sviz, ki sta že sklenila stavkovna dogovora o odpravi plačnih nesorazmerij, če plačne reforme ne bo, delila usodo drugih javnih uslužbencev pri odpravi nesorazmerij, pa: "Dogovore je treba spreminjati v dogovoru s tistimi, s katerimi so jih sklenili, nato je mogoč kolektiven dogovor." Kaj kažejo izračuni vrednosti plačne reforme, v vladi ne razkrivajo, kril jo bo proračun

Plače v javnem sektorju: Vlada na vse ali nič

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano