Dva ustavna pravnika, dr. Igorja Kaučiča in nekdanjega premierja dr. Mira Cerarja, novo podpredsednico vrhovnega sodišča vrhovno sodnico Marjeto Švab Širok in podpredsednika Slovenskega sodniškega društva višjega sodnika dr. Andreja Ekarta je moderatorka dr. Petra Weingerl gostila danes na okrogli mizi o sodstvu na Pravni fakulteti v Mariboru - prvi dan, ko so slovenski sodniki in sodnice spet delali ustaljeno, po 14-dnevnem opozorilnem protestu, ker zakonodajna in izvršilna oblast nista v roku udejanjili lanske odločbe ustavnega sodišča, da so sodniške plače prenizke, s tem pa so porušena razmerja med vejami oblasti.
Kaj sledi opozorilnemu protestu?
Skupno je to že tretja odločba ustavnega sodišča o plačah, po tistih iz 2006 in 2008. Pri čemer, poudarjajo sodniki, si zakonodajna in izvršilna oblast (lahko) sami določata plače, tačas pa po besedah Andreja Ekarta rušita pravne okvire v sodelovanju s (tistimi) sindikati, ki so v imenu obljubljene reforme sistema plač v javnem sektorju privolili v odložitev posamičnih stavk do septembra. Nobena vlada ni prešla od besed k dejanjem, plače sodnikov pa za 40 do 50 odstotkov zaostajajo za poslanskimi. Kako bodo sodniki nadaljevali svoj boj, bomo vedeli najpozneje 30. januarja, ko se sestane glavni odbor Slovenskega sodniškega društva, še vedno pa društvo vztraja pri bojkotu, ko gre za sodniško članstvo v volilnih komisijah - z utemeljitvijo, da so evropske volitve šele junija, volilna opravila pa začnejo teči marca - in tudi sodelovanje pri pravniškem državnem izpitu. Sodniško društvo ocenjuje, da so njihovi ukrepi zmerni in neobjestni. Na pomislek, da se sodniki kot oblast s stavko samodegradirajo, Ekart odgovarja, da niso stavkali, ampak protestirali, problem je star 15 let in več, a drugi veji oblasti odločb(e) ustavnega sodišča nočeta izvršiti, "zato smo ju zatožili" tudi v Evropo. Neodvisnost sodstva je tudi materialna, ponavljajo sodniki, urejen plačni položaj pa ne nazadnje tudi pravica strank do pravičnega postopka.
Sodniško društvo ocenjuje, da so protestni ukrepi zmerni in neobjestni
Kar novo podpredsednico vrhovnega sodišča Marjeto Švab Širok najbolj skrbi, je, da sodno oblast izvršilna in zakonodajna ignorirata, "kakor da ne protestiramo; nič se ne zgodi". "V enem letu smo padli iz optimizma v ignoranco, to je pa zelo nevarno. Predvsem na dolgi rok: država mora poskrbeti, da bodo najboljši pravniki šli v sodstvo." Pri nas se pa sodstvo "obravnava kot nebodigatreba".
Ustavne spremembe stojijo
"Mi smo na svetovnem zemljevidu zaradi vseh treh vej oblasti. Če ne bomo razvili rešpekta do prava in do nosilcev pravnih vlog, nam ne pomaga noben predpis niti EU. Svojih zadev doma ne znamo rešiti, tudi statusa sodnikov ne. Sodstvu je v pravni državi treba pripoznati vlogo oblasti. Slovenci še nismo dovolj državotvorni, žal tudi po več kot 30 letih ne. Ne zavedamo se, kaj pomeni, da imaš svojo državo," je širše pogledal Miro Cerar kot pravnik in bivši politik.
Še ustavne spremembe. Po besedah Marjete Švab Širok jih je sodstvo podpiralo. Torej umik volitev sodnikov iz državnega zbora. Potem pa se je pojavil predlog za spremembo v sestavi sodnega sveta in je ostalo nedorečeno, kdo bi bil - in po kakem postopku - v nesodniškem članstvu: (samo) pravni strokovnjaki ali politično motivirani ter izvoljeni od politike? Tudi v Slovenskem sodniškem društvu se je alarm prižgal na tej točki, predlagane ustavne spremembe berejo kot raztegnitev političnega vpliva na sodstvo, ne pa kot depolitizacijo. "To so spremembe na slabše," je opozoril Ekart, nato je še koordinator pri ustavni komisiji Kaučič priznal, da zdaj predlog za spremembo ustave stoji, "odprla so se povsem nova vprašanja in ne kaže dobro".
