S to statistiko je raziskovalka Ajda Petek iz točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si zarezala v srž problema: med svetom staršev in svetom otrok je globok prepad.
Vzrok ni nujno v pomanjkanju skrbi ali stika z otrokom, temveč predvsem v nerazumevanju digitalnega okolja, ki je namensko zgrajeno tako, da posameznika zasvoji. "Tehnološki velikani zaposlujejo res top strokovnjake, ki delajo na tem, da ustvarjajo aplikacije in omrežja na način, da se od njih čim težje odtrgaš," je pojasnila Ajda. Kot sama pravi, pri tem ne gre za nekakšno nedolžno zabavo, temveč za zelo dobro premišljen sistem, ki zlorablja osnovne možganske funkcije, da nas priklene na zaslon. Mladi v tej igri postanejo produkt, njihova pozornost je na trgu, se prodaja.
Posledice tega so pogosto skrite očem odraslih. Mladi se že zelo zgodaj, tudi pred enajstim letom, srečujejo z nasilno spletno pornografijo, ki oblikuje njihova stališča o spolnosti. Pritisk idealiziranih podob je neizprosen. "Tretjina dijakinj razmišlja o lepotni operaciji zaradi lepotnih idealov, ki jih vplivnice promovirajo na internetu," je povedala Ajda.
Ob tem se pojavnost spletnega nasilja povečuje. Že več kot polovica mladih, med dekleti celo dve tretjini, je bila žrtev spletnega nasilja. In to nasilje ima konkretne oblike: od širjenja lažnih govoric, objavljanja posnetkov brez dovoljenja do norčevanja in neusmiljenega telesnega sramotenja.
Kako se iz tega neizprosnega vrtinca prebiti na plano? Pot ne vodi skozi prepovedi in kaznovanje, ki otroke le še bolj zapirajo v njihov svet. "Kritika dokazano ne deluje, ker če bi, bi bili vsi popolni," opozarja Ajda. Sistemske rešitve, kot sta nova šolska zakonodaja in evropski akt o digitalnih storitvah, prinašajo upanje, je povedala Ajda, a ključna moč ostaja v naših rokah. Gradnja mostov s pogovori in empatijo, recimo, je ena izmed mogočih poti, saj se mladi velikokrat bojijo odziva staršev – "bojijo se, da jim bodo vzeli naprave, bojijo se, da bodo ponoreli".
Ponuditi je treba razumevanje in odprt, podporen pogovor o pasteh, a tudi prednostih digitalnega sveta, tako da bo splet varnejši prostor za vse.
Če doživljate stisko tudi zaradi prekomerne rabe zaslonov ali poznate koga, ki jo, niste sami. Pomoč je na voljo:
- Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov
- TOM telefon za otroke in mladostnike - brezplačna klicna številka 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro), klepetalnica na spletni strani ali elektronska pošta tom@zpms.si
- SAFE.SI - safe.si/sredisce-za-pomoc
- LOGOUT - www.logout.si, brezplačna klicna številka 080 73 76 ali elektronska pošta info@logout.si (pretirana uporaba zaslonov in zasvojenosti, pomoč žrtvam spletnega nasilja)
- Center Šteker – www.steker.si, telefon 031 850 500 in brezplačna klicna številka 080 2016 (vsak dan od 9. do 15.ure, sreda do 20. ure), elektronska pošta info@steker.si (pretirana uporaba zaslonov in zasvojenosti)
- Psihološke svetovalnice Posvet (za polnoletne) po telefonu ali videu, telefon 031 704 707 (vsak delovni dan med 8. in 16. oziroma 20. uro) ali info@posvet.org
- Klic v duševni stiski – telefon 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
- Zaupni telefon Samarijan - brezplačna klicna številka 116 123 (24 ur na dan)
- Spletno oko – prijava na www.spletno-oko.si ali info@spletno-oko.si (točka za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok in sovražnega govora na internetu)
- Ambulanta za zdravljenje odvisnosti, Ambulanta terapevta Mihe Kramlija; telefon (05) 33 83 265, E-pošta: miha.kramli@zd-go.si
Strašno hudi glasovi sprememb so nova serija podkastov, ki jih ustvarjata Klara Škrinjar in Maja Čakarić. V njej usmerjata žaromete na štiri sodobna družbena vprašanja: pomanjkanje solidarnosti, prekomerna raba elektronskih zaslonov, migracije in izzivi starajoče se družbe. Vsako temo bodo osvetlili trije glasovi: najprej glas osebe, ki breme nosi na lastnih ramenih, nato posameznika, ki dejavno išče rešitve in vnaša pozitivne spremembe, in naposled strokovnjaka, ki predstavi širši kontekst in globlje vzroke. Tako želita avtorici ojačati glas tistih, ki so v središču družbenih prelomnic, ter spodbuditi razmislek o možnih poteh k bolj solidarni in vključujoči prihodnosti. Podkastom lahko prisluhnite tudi TUKAJ.
