Danes je minilo 50 let od uničujočega potresa 1976, ki je prizadel Furlanijo in imel hude posledice tudi v Sloveniji. Potres je v trenutku porušil številna naselja, mnoge ljudi pustil brez domov ter povzročil dolgotrajne socialne in gospodarske posledice. V Furlaniji je umrlo približno 939 ljudi, okoli 2400 jih je bilo poškodovanih. V Sloveniji je tresenje tal zahtevalo eno smrtno žrtev, poškodovanih pa je bilo 31 ljudi. Materialna škoda je bila ogromna.
Da je ta obletnica pomemben opomnik, da potresno tveganje ni zgolj zgodovinski spomin, temveč stalna naravna danost, s katero moramo pri upravljanju svojega premoženja odgovorno računati, je bilo slišati na strokovnem posvetu z naslovom 50 let po prvem potresu v Posočju – prehitimo naslednjega, ki so ga organizirali Slovensko društvo za potresno inženirstvo, Inženirska zbornica Slovenije in Gradbeni inštitut ZRMK.
Udeleženci so poudarili, da ima Slovenija sprejet strateški okvir za krepitev potresne varnosti, ključen izziv pa ostaja njegova izvedba. Razprava je bila osredotočena na akcijski program Prehitimo potres, povezovanje potresne in energetske prenove stavb, nove tehnologije za utrjevanje objektov ter ukrepe za zmanjšanje potresnega tveganja.
20
odstotkov stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji je zavarovanih za primer potresa
"Slovenija ima znanje"
Potresi imajo med naravnimi tveganji posebno mesto, saj nastopijo nenadoma in brez opozorila ter lahko povzročijo obsežno škodo na stanovanjih, poslovnih objektih in infrastrukturi, je bilo slišati. Prav zato je zmanjševanje potresnega tveganja ključno že v fazi načrtovanja, gradnje in prenove objektov. Potresno odporna gradnja, dosledno upoštevanje gradbenih predpisov, uporaba ustreznih materialov ter premišljene statične sanacije starejših stavb lahko bistveno zmanjšajo obseg škode in tveganje za ljudi.
"Potresne varnosti ne smemo obravnavati šele po nesreči. Slovenija ima znanje, izkušnje in sprejeto resolucijo, zdaj pa mora temu slediti tudi izvedba. Vsaka pravočasno utrjena stavba pomeni manjše tveganje za ljudi, manjšo škodo in manjši pritisk na javne finance. Naloga inženirske stroke je, da opozarja na tveganja, predlaga izvedljive rešitve in pomaga, da se strateški dokumenti prenesejo v prakso," je poudaril mag. Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije.
Dr. Roko Žarnić, predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo, pa je ob 50. obletnici prvega potresa v Posočju poudaril, da dobrih in slabih izkušenj, ki so jih pridobili udeleženci prenov po vseh treh potresih v Posočju, ne smemo pozabiti. Te izkušnje so dragocena podlaga za prihodnje ukrepe ob naravnih nesrečah, ki se jim žal ne moremo izogniti. Žarnić meni, da so novogradnje danes bistveno varnejše, obenem pa poudarja, da so najbolj ranljive starejše stavbe, ki jih je težko in drago sistematično okrepiti.
Tla so se stresla po 21. uri
Potres z magnitudo 6,5, katerega žarišče je bilo pri Huminu severno od Vidma, je 6. maja 1976 območje stresel nekaj po 21. uri. Tresenje tal so čutili v številnih evropskih državah - od Švice, Francije in Belgije do Poljske in Madžarske - močno pa je prizadelo tudi severozahodni del Slovenije, takrat še del Jugoslavije.
Po glavnem potresu je sledila vrsta popotresnih sunkov, med katerimi je bil najmočnejši 15. septembra 1976 z magnitudo 5,9. V Sloveniji so bile najhuje prizadete vasi v Breginjskem kotu na območju današnje občine Kobarid. V Breginju, Ladri, Smasti, Trnovem in Srpenici je po potresu brez doma ostalo več kot 80 odstotkov prebivalcev.
"Napredek sta prinesla Evrokod 8 in razvoj inženirske prakse. Pripravlja se druga generacija standardov, ki bo po prehodnem obdobju postala obvezna po letu 2027, v Sloveniji pa od leta 2024 velja nova, natančnejša karta potresne nevarnosti," pojasnjuje. Po njegovih besedah so objekti, zgrajeni ali celovito prenovljeni v zadnjih dvajsetih letih, praviloma odpornejši od starejših, zlasti zgrajenih pred letom 1964. "Največja težava ostaja financiranje: med bolj kritičnimi so večetažni zidani stanovanjski bloki v zasebni lasti, dodatna pozornost pa je potrebna tudi pri starejših gospodarskih in javnih objektih ter kritični infrastrukturi," opozarja.
Izrazite zavarovalne vrzeli
Kljub temu tveganj tudi ob najboljši preventivi ni mogoče v celoti odpraviti, zato imajo pomembno vlogo tudi zavarovanja. Na žalost zadnje dostopne analize Agencije za zavarovalni nadzor kažejo, da je za primer potresa primerno zavarovanih le okoli 20 odstotkov, za primer poplav pa okoli 35 odstotkov slovenskih nepremičnin. Izkušnje iz potresa leta 1976 in drugih naravnih nesreč razkrivajo obstoj tako imenovane zavarovalne vrzeli - razlike med celotno nastalo škodo in delom, ki je dejansko krit z zavarovanji. To potrjujejo tudi aktualne analize posledic nedavnih naravnih nesreč.
Koliko vas stane potresno zavarovanje
Po pregledu zavarovalniških ponudb potresno zavarovanje v Sloveniji okvirno stane med 2,4 in 3 evre na kvadratni meter površine nepremičnine. Končna cena je odvisna od lokacije (potresne cone), starosti objekta in izbrane zavarovalne vsote. Letna premija za povprečno hišo se pogosto giblje okoli 100 evrov, pri čemer je zavarovanje praviloma vezano na požarno zavarovanje in vključuje odbitno franšizo.
Pri potresih je ta vrzel pogosto izrazita, saj je potresno zavarovanje razmeroma redko ali pa zavarovalna kritja ne odražajo dejanske vrednosti premoženja. Posledice nezadostne zavarovanosti najprej in najbolj neposredno prizadenejo posameznike, ki se po nesreči soočijo z izgubo premoženja in dolgoročno finančno negotovostjo.
Zavarovalna vrzel pa ni značilna le za potrese. V zadnjih letih se je izrazito pokazala tudi ob poplavah, ki so zaradi podnebnih sprememb vse pogostejše in intenzivnejše. Pri poplavnem tveganju je poleg zavarovanj posebno pomembna preventiva. Protipoplavni ukrepi, ustrezno umeščanje objektov v prostor, vzdrževanje vodotokov, prilagajanje rabe prostora in spoštovanje gradbenih pogojev lahko pomembno zmanjšajo verjetnost in obseg škode.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
