Med prvimi koraki po volitvah v DZ pa napovedujejo spremembo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), da bo "javni servis spet postal javen".
Na okrogli mizi so sodelovali Lidija Divjak Mirnik (LMŠ), Marko Koprivc (SD), Sašo Slaček Brlek (Levica), Marko Bandelli (SAB) in Mojca Šetinc Pašek (Gibanje Svoboda).
Predstavniki strank, ki so v preteklem mesecu podale skupno protestno izjavo zoper napade na novinarje in podrejanje javne radiotelevizije in računajo, da bodo po volitvah sodelovale v koaliciji, so danes ponovno napovedali spremembo zakona o RTVS takoj po volitvah. Slednjega bi se lotili v dveh fazah.
Po Koprivčevih besedah se zavezujejo, da bodo po volitvah Slovenijo vrnili na pravo pot
V prvi bi s predlaganimi spremembami spremenili nekaj členov obstoječega zakona, ki bi se med drugim nanašali predvsem na sestavo programskega sveta in postopek imenovanja njegovih članov. Med drugim za zdaj denimo razmišljajo o združitvi nadzornega in programskega sveta v en organ, namesto generalnega direktorja pa razmišljajo o uvedbi kolektivnega upravnega organa RTVS. V nadaljevanju pa načrtujejo tudi spremembo celotnega zakona.
Divjak Mirnikova je ob tem v razpravi spomnila, da so v parlamentarni postopek v tem sklicu DZ vložili predlog novele zakona o RTVS, po katerem bi DZ v programski svet RTVS imenoval le pet članov, predstavnike civilne družbe in stroke pa bi slednja neposredno imenovala sama. Kot bizarno namreč ocenjuje, da DZ potrjuje predstavnike civilne družbe, ki to v resnici niso, so le izvrševalci politike, imenovani z določenim namenom in tega ne skrivajo.
Po Koprivčevih besedah pa se zavezujejo, da bodo po volitvah Slovenijo vrnili na pravo pot, tudi v sodelovanju s civilno družbo. Hkrati pa je vladajoči SDS očital, da si poskuša podrediti vse podsisteme družbe, eden ključnih pa so prav mediji. Kot je sicer še spomnil, je v preteklosti propadlo že več predlogov sprememb zakonodaje.
Tudi Šetinc Paškova je v razpravi med drugim opozorila, da je demokracija neposredno ogrožena s strani aktualne oblasti, osrednji steber demokracije pa so svobodni in neodvisni mediji, ki oblasti venomer nastavljajo ogledalo. Po njenih besedah smo v zadnjih dveh letih priča izrazitim napadom na novinarje, med drugim je izpostavila finančno izčrpavanje STA, programske spremembe na RTVS, kritična je bila tudi do imenovanja Andreja Graha Whatmougha na mesto generalnega direktorja.
Po njenih besedah se bodo tako zavzemali za to, da se "pogrom nad mediji konča in se bodo mediji vrnili nazaj v roke javnosti".
Slaček Brlek je dogajanje v medijih zadnji dve leti označil kot "hud ekces". Ob tem pa je opozoril še na nekaj izzivov v medijih, med drugim koncentracijo in pomanjkljiv nadzor na lastništvom posameznih medijev, prikrito strankarsko propagando v posameznih medijih in prekarno delo novinarjev.
Ob zavzemanju za svobodne in neodvisne medije pa je Bandelli opozoril na politično poseganje v uredniško politiko, ukinjanje posameznih oddaj in spreminjanje programskega načrta RTVS.
