Samo gradnja novih stanovanj ne bo dovolj: "Rešitev je tudi v aktivaciji 170.000 praznih stanovanj"

Stanovanjska problematika v Sloveniji v zadnjih letih vse bolj prihaja v ospredje javnih razprav. Visoke cene nepremičnin, pomanjkanje dostopnih stanovanj in otežen dostop mladih do lastnega ali najemnega stanovanja odpirajo vprašanje, kakšno vlogo bi morala pri reševanju teh izzivov prevzeti država.

Kot je v intervjuju za StudioEF povedala ekonomistke Andreje Cirman, je večji angažma države pri gradnji javnih oziroma neprofitnih stanovanj zelo dobrodošel, zlasti v Sloveniji, kjer je bilo na tem področju prisotno daljše obdobje neaktivnosti. Večja aktivnost se je začela šele v zadnjih štirih letih, kar je bilo nujno, saj stanovanjska problematika ni več zgolj socialno vprašanje, temveč tudi vprašanje gospodarske konkurenčnosti. Zato je postala ena izmed pomembnejših tem tudi na ravni Evropske unije. Cirmanova poudarja, da je nujno, da se države, tudi Slovenija, aktivneje vključijo v reševanje stanovanjskega vprašanja. V Sloveniji so bile v zadnjem času opravljene raziskave o obsegu stanovanjskega primanjkljaja. Na Ekonomski fakulteti so ocenili, da bomo zaradi demografskih sprememb do leta 2040 potrebovali približno 20.000 dodatnih stanovanj. Glede na to, da se v Sloveniji letno zgradi med 4.000 in 5.000 stanovanj, bi to potrebo ob sedanji gradnji lahko zadovoljili v štirih do petih letih.

Študenti so postali veliko bolj mobilni

Vendar je treba upoštevati tudi primanjkljaj, ki se je ustvaril v preteklosti zaradi neustreznega odzivanja na razmere na stanovanjskem trgu, opozarja Cirmanova. Ocenjuje se, da Sloveniji primanjkuje približno 30.000 stanovanj. Del tega primanjkljaja naj bi naslovili z načrtovano gradnjo javnih najemnih stanovanj, saj si je vlada zadala cilj izgradnje 10.000 novih javnih najemnih stanovanj in sprejela zakon, ki to gradnjo podpira. Po besedah Cirmanove pa zgolj gradnja novih javnih stanovanj ne bo zadostovala. Slovenija se zaradi demografskega prehoda in geopolitičnih razmer sooča z velikimi fiskalnimi izzivi, zato je nujno aktivirati tudi obstoječi stanovanjski fond. Pri tem opozarja, da je v Sloveniji skoraj 170.000 praznih stanovanj. Res je, da vsa niso na ustreznih lokacijah ali v primernem stanju za uporabo, vendar je razlika med številom praznih stanovanj in ocenjenim primanjkljajem še vedno velika. Vsako stanovanje, ki ga je mogoče vključiti na trg, pomeni hitrejšo rešitev in manjši pritisk na javna sredstva, kot če bi ga morali na novo zgraditi, je jasna.

Pomemben ukrep je po njenih besedah tudi ustrezno urejanje kratkoročnih najemov oziroma nestanovanjske rabe stanovanjskega fonda, kar je ena od usmeritev tudi v evropskem načrtu European Affordable Housing Plan. Poleg tega je treba več pozornosti nameniti študentski problematiki. "Študenti so v zadnjih dvajsetih letih postali precej bolj mobilni, povečalo se je tudi njihovo število, zato so se povečale potrebe po ustreznih nastanitvah, ki pa so bile v preteklosti nekoliko zanemarjene," pravi. Kot je v intervjuju za StudioEF izpostavila Cirman bi lahko s kombinacijo ukrepov – aktiviranjem praznih stanovanj, uporabo stanovanjskega fonda za stanovanjske namene, regulacijo kratkoročnih najemov ter zagotavljanjem ustreznih nastanitev za študente in delavce – bistveno prispevali k učinkovitejšemu reševanju stanovanjske problematike v Sloveniji.