Sloveniji je uspelo. Belorusija le ni imela šans

Uspelo je že kar v prvem krogu glasovanja v Stekleni palači ob Vzhodni reki v New Yorku. Slovenija je bila danes že v drugo izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta (VS) OZN! Predsedujoči iz Združenih arabskih emiratov je takole razglasil izid tajnega glasovanja v Generalni skupščini OZN za vzhodnoevropsko skupino, kjer so države članice OZN edino tukaj za en sedež morale izbirati med dvema kandidatkama, torej med Slovenijo in Belorusijo: "Glasovalo je 192 držav, Slovenija je dobila 153 glasov!"Precej presežena dvotretjinska večinaK sedežem naše delegacije, ki jo je vodila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, so se zgrnili številni diplomati in čestitali za uspeh, ki ga mnogi pred glasovanjem niti v našem zunanjem ministrstvu niso imeli za gotovega. Slovenija bo tako nestalna članica VS OZN v letih 2024 in 2025, ker se iz vzhodnoevropske skupine po koncu dvoletnega mandata poslavlja Albanija. Kot rečeno, bo to po letih 1998 in 1999, ko je za Slovenijo prav tako v prvem krogu glasovalo 140 držav, drugič, da bo Slovenija nestalna članica VS, pri čemer ji leta 2011 kandidatura ni uspela. Po 16 krogih glasovanja je mesto takrat prepustila Azerbajdžanu.Za izvolitev je bila Sloveniji potrebna dvotretjinska večina in ta je pri 191 oddanih glasov, en glas je bil vzdržan, znašala 128 glasov. Slovenska protikandidatka Belorusija, ki naj bi jo podpirala Rusija, je dobila le 38 glasov. V Minsku so kot razlog za poraz Belorusije, ki je kandidirala prvič, kandidaturo pa je najavila že davnega leta 2007, na glasovanju navedli manipulacije zahodnih držav v OZN. Pri tem so poudarili, da je bil edini cilj slovenske kandidature preprečiti izvolitev Belorusije.Nove nestalne članice so poleg Slovenije postale: iz afriške skupine Sierra Leone s 188 glasovi in Alžirija s 184 glasovi, za azijsko-pacifiško skupino Južna Koreja s 180 prejetimi glasovi ter za latinskoameriško in karibsko skupino Gvajana s 191 glasovi. Te države sicer niso imele protikandidatk. Držav članic OZN je sicer 193, vendar je Venezuela zavoljo dolga svetovni organizaciji izgubila pravico do glasu.Novoizvoljenih pet članic bo v VS mandat prevzelo 1. januarja prihodnje leto. V najmočnejšemu organu OZN, ki skrbi za mednarodni mir in varnost, se bodo pridružile petim stalnim članicam, ki so ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija. Še petim preostalim nestalnim članicam, Ekvadorju, Japonski, Malti, Švici in Mozambiku bo dveletni mandat potekel konec prihodnjega leta.Misijo v New Yorku bo treba še okrepitiMisijo, ki se je v času slovenske kampanje za VS povečala na 13 diplomatov, pri OZN v New Yorku vodi veleposlanik Boštjan Malovrh. Do začetka nestalnega članstva naj bi Slovenija to svojo misijo povečala na 20 diplomatov, je že pred volitvami napovedala ministrica Fajon. To je nujno, saj je na dnevnem redu VS vse več zadev.Slovenska tiskovna agencija (STA) piše, kako tuji analitiki predvidevajo, da se bo Slovenija največ ubadala z vprašanji Balkana, kot sta Kosovo in Bosna in Hercegovina, čeprav slovenski diplomati med kandidaturo te problematike niso posebej izpostavljali. Fajonova je kot prioritete izpostavljala vprašanja podnebja, mladih, vodne diplomacije in varnosti prehrane, spoštovanja mednarodnega prava, preprečevanja nekaznovanosti, zagotavljanja odgovornosti, preprečevanja spopadov, preglednosti, pravic žensk, agende za mir in varnost ter tudi problematiko otrok v oboroženih spopadih.Prav gotovo pa se bodo napetosti v VS zaradi Ukrajine nadaljevale. Rusija morda lahko računa na podporo Alžirije, ki se je 2. marca 2020 vzdržala pri glasovanju o resoluciji Generalne skupščine ZN za obsodbo agresije. Po pričakovanjih se bo Južna Koreja z Japonsko posvečala provokacijam Severne Koreje, Alžirija ima v soseščini nemirno Libijo, Gvajana Haiti, Sierra Leone pa si bo med drugim prizadevala za mir v zahodni Afriki.Stalne članice VS so skregane med sebojNa dnevnem redu bodo tudi terorizem, podnebne spremembe, vprašanja žensk pri miru in varnosti, kibernetska varnost in številne druge točke. Slovenija je sicer članica tako imenovane Skupine za odgovornost, koherenco in preglednost (ACT), ki si že več let prizadeva za večjo preglednost dela VS. Glede na to, da so stalne članice sprte med drugim zaradi Ukrajine, bi lahko bile majhne države, kot je Slovenija, aktivne pri iskanju kompromisov med njimi. Nove članice se bodo morale tudi dogovoriti, kako si bodo porazdelile sankcijske odbore, ki so na voljo, preden jim to odredijo stalne članice. Med drugim bodo na voljo odbori za Irak, Južni Sudan in Haiti.V času prvega članstva v obdobju 1998-1999 je Slovenija dobila vodenje sankcijskega odbora za Libijo in je lahko na koncu celo prispevala k rešitvi spora med ZDA in Veliko Britanijo ter Libijo glede terorističnega napada na letalo družbe PanAm nad škotskim Lockerbiejem leta 1988 s predajo osumljencev sodišču.VS tudi ugotavlja, ali kakšna zadeva predstavlja grožnjo mednarodnemu miru in varnosti. Je pa to v veliki meri odvisno od tega, ali se katera od stalnih članic v nasprotju z mnenjem večine odloči za veto v svojem nacionalnem interesu. Primerov, ko so ZDA blokirale odločitve glede Izraela, Rusija glede Sirije, Kitajska pa na primer glede Severne Koreje, je veliko. VS lahko v skladu s sedmim poglavjem ustanovne listine ZN odobri uporabo sile proti državi ali drugim dejavnikom. Dovoljenje je lahko tudi delno ali pa se izda regionalnim organizacijam.Reforma VS je za zdaj iluzornaReforme VS ZN, ki je bil oblikovan po koncu druge svetovne vojne, stalne sedeže v njem pa imajo zmagovalke te vojne, so nujne, podpira jih tudi Slovenija. Vendar v tem trenutku zanje ni možnosti. Potrebna bi bila sprememba ustanovne listine ZN, kar se lahko zgodi le z dvotretjinsko večino držav članic ZN, vendar seveda ne brez soglasja vseh stalnih članic VS.Nestalno članico VS vsaj enkrat v njenem mandatu doleti predsedovanje organu. Neuradno bo Slovenija VS predsedovala septembra 2024, to je prav v času otvoritvenega zasedanja nove Generalne skupščine OZN, ko se v New Yorku zbere večina svetovnih voditeljev.Tanja Fajon: Prevzemamo odgovornost za iskanje rešitevZunanja ministrica Tanja Fajon je po izvolitvi Slovenije izrazila prijetno presenečenje nad tako veliko podporo, zaradi česar je bila po objavi izida ganjena do solz, predvsem pa je začutila olajšanje, da se je trdo delo obrestovalo."Absolutno, iskreno povedano nisem pričakovala tako velike podpore in sem ponosna nanjo. Seveda smo navdušeni, ampak to je velika odgovornost in začetek težkega procesa. Danes bomo morda slavili, ker rezultat govori sam zase. Dokazuje, da smo dovolj delali, ne le, da prepričamo države, ampak da dokažemo, da smo lahko zanesljiv partner," je na vprašanje, ali je bila presenečena nad tako veliko podporo, odgovorila ministrica."Mislim, da je težko opisati občutke. Ampak ja, solze so tekle, pritisk je popustil. Težko je bilo verjeti, da je lahko tak rezultat, da so vsi tisti, ki so nam obljubili podporo, ostali z nami do konca. To pove, da lahko igra Slovenija pomembno vlogo, da lahko prepriča partnerje, da smo verodostojna država, v zadnjem letu smo pridobili veliko zaupanja in stikov, kar je velika investicija in odgovornost za naprej.""V svetu, ki je globoko razdeljen, nismo sami, prevzemamo odgovornost za iskanje rešitev in to Slovenijo postavlja na svetovni oder. Na nas je, da dokažemo, da smo zanesljiva partnerica, in iskreno si želim, da bomo vodili samozavestno zunanjo politiko, da bomo znali poslušati in bomo na tem, kar smo obljubili državam, trdo delali. Pripravljena sem, ekipa je pripravljena in veselim se tega dela," je dejala.Ministrica se je z ekipo po glasovanju zadržala v dvorani Generalne skupščine, kjer je prejemala čestitke držav, ki so glasovale za Slovenijo.V izjavi za medije je poudarila, da je hvaležna ekipi v New Yorku pod vodstvom veleposlanika Boštjana Malovrha ter ekipi v Ljubljani in državnemu sekretarju Samuelu Žbogarju, ki je s to zmago dobil obliž na rano poraza na volitvah v Varnostni svet proti Azerbajdžanu leta 2011, ko je bil na položaju zunanjega ministra. Zahvalila se je tudi vladi, predsednicama države in DZ Nataši Pirc Musar in Urški Klakočar Zupančič ter vsem veleposlanikom. "To je nacionalni dosežek, na katerega je lahko danes vsa Slovenija iskreno ponosna. Mora nas povezovati, združevati v želji, da dokažemo, da smo zanesljiva partnerica in verodostojna igralka na svetovnem odru," je dejala.Naštela je nekaj prioritet, kot so boj proti podnebnim spremembam, varno okolje, čista voda, preprečevanje spopadov, vlaganje v razvoj, humanitarne namene, pomoč najbolj prizadetim državam in ljudem. "Položaj v Varnostnem svetu prevzemamo, ko je svet izjemno razdeljen, ko se geopolitika močno spreminja, ko imamo lakoto, revščino, energetsko in prehrambno krizo, konflikte. Želim si, da slovenska zunanja politika ne bo nikoli ignorantska do drugih delov sveta," je dejala.Zagotovila je, da Slovenije dejstvo, da je članica Nata, ne bo oviralo pri delu z vsemi državami. "Dokazali smo, da lahko sodelujemo z vsemi in smo zelo samozavestni," je zagotovila Fajon. Tuje novinarje je zanimal odnos Slovenije do Ukrajine, arabsko-izraelskega spora, reform Varnostnega sveta in drugih vprašanj. Ministrica je dejala, da Slovenija reforme Varnostnega sveta podpira, pri čemer bo konsistentna in si bo prizadevala za dialog. "Že oktobra postanemo opazovalka in ne bo časa za počitek. Po vrnitvi v Ljubljano se bomo pogovorili, kaj lahko naredimo skupaj z vsemi strokovnjaki, političnim vrhom in drugimi," je še dejala ministrica. Ob Sloveniji so nove nestalne članice VS postale Gvajana, Sierra Leone, Alžirija in Južna Koreja "Čestitke Slovenija!" "Čestitke, Slovenija," je po izvolitvi Slovenije za nestalno članico VS na twitterju zapisala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Čestitala je tudi ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, zunanji ministrici Tanji Fajon in vladi. "Skupaj nam je uspelo. Zdaj pa začenjamo trdo delo," je pristavila. V sporočilu za javnost pa je zapisala, da je izjemno zadovoljna z izvolitvijo. Spomnila je, da je bilo zelo malo časa za pripravo kandidature, ki jo je vložila prejšnja vlada: "Odločitev aktualne vlade, da kandidaturo ohrani, je bila pravilna." Menila je, da je Belorusija "žal postala prepoznana kot tesna zaveznica Rusije, države, ki svoje politike ne izvaja samo z mirnimi sredstvi pač pa tudi z orožjem". "Države smo prepričali z načelno politiko, jasnimi stališči in pravimi prioritetami - spoštovanjem mednarodnega prava in zavezanostjo mirnemu reševanju sporov, enakostjo spolov in zaščito ranljivih skupin, varovanjem podnebja in okolja," je nadaljevala Nataša Pirc Musar. "Zaupanje moramo sprejeti ponižno in odločeni, da ga bomo upravičili. Vse nas čaka ogromno dela, da bo Slovenija vsem državam tega sveta, ki so jo podprle, in tudi tistim, ki je niso, dokazala, da je konstruktivna država." Golob, Janša: Pravo delo se šele začne Premier Robert Golob je izvolitev Slovenije v VS ZN označil za "enega največjih uspehov Slovenije v mednarodni diplomaciji" ter se zahvalil vsem, ki so zaslužni zanj. "Naše pravo delo pa se s tem šele začne," je dodal. Izid glasovanja je označil za rezultat celoletnega trdega dela ekipe, v kateri so sodelovali vsi najvišji predstavniki države, pri tem pa se je posebej zahvalil predsednici Nataši Pirc Musar in zunanji ministrici Tanji Fajon pa tudi vsem sodelavcem v diplomatskih službah. "Naše pravo delo pa se s tem šele začne. Slovenija kot majhna, a samozavestna članica VS bo lahko pomembno prispevala na področjih, kjer včasih veliki obnemorejo, tako bomo delovali kot faktor povezovanja med različnimi interesi," je dodal. Po njegovih besedah bo lahko Slovenija dejansko vplivala na svetovne politike. Premier verjame, da bo znala prisluhniti tudi malim članicam pri tistih izzivih, ki jih najbolj tarejo. "Dosledno se bomo zavzemali za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti," je napovedal. Izpostavil je še podnebne spremembe: "Potrudili se bomo, da bo ta točka na glavni agendi ZN, kajti ravno podnebne spremembe so največja grožnja za našo bodočnost, za našo varnost in mir v svetu." Golobov predhodnik na mestu predsednika vlade Janez Janša je čestitke namenil "diplomacijam Slovenije, ZDA, Velike Britanije in EU" ter dodal, da je "153 glasov v ZN realen doseg zavezništva, kamor spadamo". Po njegovih besedah bo treba zaupanje uresničiti z aktivnim delom in pobudami. "Če je pred nami zmogla Albanija, bomo tudi mi," je pripomnil Janša.

Sloveniji je uspelo. Belorusija le ni imela šans

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano