Negativno je na BDP po navedbah državnega statističnega urada vplival saldo menjave s tujino. Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bil padec v prvem četrtletju tako na letni kot četrtletni ravni 0,8-odstoten.
S tem se je zaključilo obdobje gospodarske rasti, ki je trajalo več kot štiri leta. Pred tem je Slovenija upad obsega BDP nazadnje zabeležila v zadnjem četrtletju 2020.
V letošnjem prvem četrtletju se je domača potrošnja na letni ravni zvišala za 0,8 odstotka, medtem ko je saldo menjave s tujino znižal BDP za 1,4 odstotne točke.
K rasti domače potrošnje je prispevala končna potrošnja, ki se je povečala za en odstotek. Pri tem se je potrošnja države povečala za 2,6 odstotka, potrošnja gospodinjstev pa za precej bolj skromnih 0,4 odstotka. Umirjanje rasti potrošnje gospodinjstev so sicer statistiki zaznavali že preko celotnega lanskega leta.
Bruto investicije v osnovna sredstva so se v začetku leta 2025 zmanjšale četrto četrtletje zapored, tokrat za 5,1 odstotka, torej podobno kot že v zadnjem lanskem četrtletju. Največji vpliv na upad investicij je imelo devetodstotno zmanjšanje investicij v gradbene objekte.
Uvoz in izvoz sta se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala, se je pa precej izraziteje povečal uvoz, zato je saldo menjave s tujino negativno vplival na BDP. Uvoz je bil v prvih treh mesecih letos za 1,9 odstotka večji kot lani, izvoz pa zgolj za 0,1 odstotka.
Tako kot že v zadnjem četrtletju 2024 je zaposlenost tudi v prvem četrtletju letos upadla, in sicer za pol odstotka. Rast zaposlenosti se je sicer umirjala že celotno leto 2024. Upad je bil največji v predelovalnih dejavnostih, sledilo je gradbeništvo in pa tudi druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kamor sodijo tudi zaposlovalne dejavnosti.
