Zdi se, da je marsikdaj težko najti pravo razmerje med decembrskimi pričakovanji in ponudbo trgovcev. "Včasih je bil čas praznikov mirnejši in usmerjen v to, da smo našli čarobno darilo za tistega, ki smo ga obdarovali. Za nakup ali izdelavo darila smo si vzeli čas, razmišljali smo, kaj si oseba želi oziroma kaj bi jo razveselilo. Danes smo usmerjeni predvsem v to, da obdarovanje opravimo, in nakup daril se zdi samo še ena obveznost ali naloga na naših seznamih," pripoveduje psihologinja in osebni oziroma poslovni coach Mia Bone. Kot pravi, je danes že mogoče zaznati, da se oblikujeta dve skupini. "Ena skupina še vedno kupuje in podarja veliko daril, druga skupina pa se je spet usmerila v manj daril in res obdaruje samo najbližje. Obdarovanje na vsakem koraku, ko nam že v trgovini za našo zvestobo nekaj podarijo, je rezultat naše trenutne družbene usmeritve, ki je zelo materialistična. In potem se ujamemo v začaran krog: če je nekdo meni nekaj dal, potem moram to vrniti. Prav ta začaran krog, ker moramo kupiti veliko daril, podpira poceni, nesmiselna in neuporabna darila, to je mentaliteta, samo da nekaj dam, ker pač moram."
So številna darila otrokom nadomestek za zapravljen čas?
Decembrsko obdarovanje tako marsikdaj nima meja, starši porabijo ogromne vsote denarja, da otroke razveselijo v času Miklavža, Božička in dedka Mraza. Se razlog za to morebiti skriva v tem, da se starši s (pre)številnimi darili otrokom želijo odkupiti za čas, ki ga zaradi služb in mnogih obveznosti ne morejo preživeti skupaj? "Sama obdarovanje ob vseh treh priložnostih vidim kot odziv na to, kar smo se naučili v potrošniški družbi. Vedno več kupujemo, na hitro se zdi, da so dobrine postale cenejše in potem kar malo pozabimo, da pet stvari, ki so sicer poceni, pod črto seštejemo v nek večji znesek. Danes nas tudi hitro lahko zanese, da bi kupovali in otroke osrečili. Tukaj se zgodi svojevrsten paradoks: ko otroku podarimo igračo, je zelo vesel in v naših možganih se sprožita občutek in potrditev, da smo naredili prav. Če bi otroka pozorneje spremljali še nekaj časa, bi že čez dve uri ali dva dni - tukaj malo posplošujem - ugotovili, da mu podarjena igrača ne prinaša nič več veselja kot igranje samo. Vendar na to nismo pozorni, to spregledamo, spomnimo se samo prijetnega občutka, ko smo igračo podarili. Zato kupujemo in podarjamo, saj je nam samim prijeten občutek veselja, ko otrok dobi igračo. Otroci najbolj cenijo čas, ki ga lahko preživijo s starši, ne pa število igrač, ki jih dobijo. Smiselno bi bilo, da se v družini dogovorimo, kdaj se bomo obdarovali. Tudi to je tradicija, ki jo otroci cenijo," razlaga Mia Bone.
Prazniki in posebni dnevi so za trgovce dragoceni dogodki
Mia Bone še pove, da je bila zelo presenečena, ko so v Ameriki takoj po začetku šole v trgovinah že začeli prodajati božične okraske in darila. "Tam res začenjajo zgodaj, predvsem zato, da čisto neopazno vsake toliko časa nekaj kupimo: dalj časa ko kupujemo, lažje je pozabiti ali spregledati, koliko denarja smo namenili darilom. Potem pa dodamo še popuste in posebne akcije, kar pri potrošnikih zbudi občutek, da bodo zamudili edinstveno priložnost. Vse to so mehanizmi, ki v nas znižujejo racionalnost in potem še sami ne vemo, kako smo se ujeli. Prazniki in posebni dnevi so za trgovce dragoceni dogodki, da nas spodbudijo v nakup. In vedno boljši so v tem. Kar seveda pomeni, da bi bilo dobro, da se tudi mi vedno bolj zavedamo, če vse te dobrine res potrebujemo."
Sreča je danes čas, ki ga preživimo v družbi tistih, ki jih imamo radi
Obdarovanje otrok je lahko v decembrskem času po svoje tudi zahtevno. Po besedah psihologinje so danes igrače, ki so priljubljene, tudi dražje. Otroci v šolah hitro ugotovijo, katere igrače so tiste, ki bi jih morali imeti, in potem jih želijo tudi zase.
