Letos ne bomo obeležili le 80. obletnice osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz in 80. obletnice konca druge svetovne vojne, v kateri je bil izvršen genocid na Judi. To leto bomo zaznamovali tudi trideset let od genocida v Srebrenici v Bosni in Hercegovini. Enajsti julij 1995 je v zgodovino Evrope zapisan kot datum, ko je po letih izčrpavanja in pobijanja vojska Republike Srbske pod vodstvom generala Ratka Mladića in ob pasivnosti modrih čelad Združenih narodov v kraju na vzhodu Bosne in Hercegovine pobila vsaj 8372 bošnjaških mladeničev in moških. V spomin na omenjene tragične dogodke ter z namenom ozaveščanja in izobraževanja o pomenu sožitja v Islamski skupnosti v Sloveniji pripravljajo spominski program. Pričel se bo jutri, v sredo, 22. januarja, v Cankarjevem domu v Ljubljani z odprtjem razstave časopisnih naslovnic in člankov z naslovom Vesti, ki niso zbudile vesti in zaključil 9. julija s spominsko slovesnostjo, na kateri bo slavnostna govornica predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je tudi častna pokroviteljica tega programa.
Po besedah muftija Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzeta Porića daje letošnjemu programu dodatno razsežnost aktualno dogajanje v svetu, kjer poteka največ vojn naenkrat v zadnjem stoletju, in genocid v Gazi. "To nas opominja, da je treba za mir narediti veliko več kot dogajanje spremljati le od daleč. Za mir si je treba aktivno prizadevati," je dejal mufti, ki še meni, da "generacije, ki so bile del tako težkih tragičnih in bolečih dogodkov, kot je Srebrenica, najbrž niso zmožne narediti bistvenega koraka k pomiritvi in sodelovanju". Sam verjame, da bodo to nalogo morale opraviti generacije danes mladih, manj obremenjenih ljudi. "Treba pa jih je učiti, ozaveščati in opogumljati, da kljub slabim vzorom nasilja, ki jih lahko spremljajo vsepovsod, sprejmejo pot miru in sožitja," kajti, še meni, tudi Bosna in Hercegovina ne bo mogla naprej, dokler ne bo priznanja krvnikov o tem, kaj se je zgodilo, in opravičila.
Kot je povedala Ela Porić, muftijeva soproga in vodja spominskega programa, so slednjega tudi zato zasnovali na način, da ne bodo le spomnili na omenjene dogodke, temveč bodo poskrbeli tudi za ozaveščanje in izobraževanje. "Ciljna skupina so mladi, ki jih želimo preko različnih dogodkov poučiti, kako krhka je meja med sobivanjem in katastrofo."
Sredino otvoritev razstave Vesti, ki niso zbujale vesti bo spremljala okrogla miza, na kateri bosta med drugim govorila Fikret Alić, ki je preživel dve koncentracijski taborišči v okolici Prijedora, in zgodovinar Mujo Begić, raziskovalec genocida in množičnih grobišč po Bosni in Hercegovini. Na razstavi, ki jo bodo aprila odprli v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije in ki jo pripravljajo v sodelovanju s Spominskim centrom v Srebrenici, bo mogoče prisluhniti pričevanjem petnajstih preživelih iz Srebrenice, ki so svoj dom našli v Sloveniji. Na ogled bodo tudi njihovi osebni predmeti iz časa vojne.
