Ministrica za izobraževanje, šolstvo in šport Simona Kustec se je udeležila petkovega neformalnega virtualnega zasedanja ministrov EU za izobraževanje, potem pa povedala, da je v stiku z avstrijskim ministrom v zvezi z njihovim načrtom vračanja v šole, ki je načrtovan za 8. februar. Dejala je, da bi avstrijski načrt želeli povzeti v Sloveniji, kolikor bo to izvedljivo.
V Avstriji načrtujejo testiranje učencev v šolskih prostorih dvakrat na teden. Do deset let stare otroke bi testirali starši, ko jih pripeljejo v šolo, starejši otroci pa bi se v razredu testirali sami dvakrat na teden, je pojasnila ministrica. Te avstrijske načrte je opisala kot zanimiv in inovativen pristop.
V Sloveniji se otroci prve triade po približno sto dneh pouka na daljavo v šole vračajo v torek. Predtem se bodo v ponedeljek na covid-19 testirali učitelji.
Ministrica Kustečeva pravi, da evropski zemljevid kaže, da je Slovenija v zlati sredini. "Čeprav se zdi, da se grozno dolgo nismo šolali, je to zato, ker smo to naredili v kosu," je dejala. V večini drugih držav so po njenih besedah šole zapirali večkrat za krajši čas.
Izpostavila je, da so se v Sloveniji za zaprtje šol odločili zaradi velike stopnje okuženosti, zasedenih postelj v bolnišnicah in nadpovprečno naraščajočega trenda okužb v šolskem prostoru.
Izobraževanje na daljavo je pokazalo tudi veliko pozitivnih učinkov, to so digitalne generacije otrok, ki so se rodili z mobitelom v rokah in jim je to zelo domače, pravi ministrica
Na vprašanje, ali so na ravni EU oziroma v Sloveniji že opravili analize vpliva izobraževanja na daljavo na kakovost znanja, je ministrica odgovorila, da je v Sloveniji to celovito naredil zavod za šolstvo in v teh dneh izdal publikacijo o izobraževanju lani spomladi. Zatrdila je tudi, da ves čas spremljajo izkušnje učencev in učiteljev.
Kustečeva pravi, da so ocene po vsem svetu enotne, da pouk na daljavo po kakovosti ni primerljiv pouku v šolskih prostorih in da je treba zagotoviti, da se otroci čim prej varno vrnejo v šole, obenem pa je treba izpostaviti in izkoristiti dobre plati pouka na daljavo.
"Ni vse samo grozno in slabo. Izobraževanje na daljavo je pokazalo tudi veliko pozitivnih učinkov," je dejala ministrica, to so digitalne generacije otrok, ki so se rodili z mobitelom v rokah in jim je to zelo domače, je prepričana.
Omenila je še veliko finančno injekcijo vzgojno-izobraževalnim zavodom v sklopu protikoronskih ukrepov za zagotovitev osnovne opreme, potrebne za pandemični čas. Nihče pa si po njenih besedah ne želi, da bi arhitekturo šolskega prostora bistveno spreminjali zaradi covida, za katerega si vsi želijo, da bi bil čim prej mimo.
So pa potresi na Hrvaškem potrdili potrebo na okrepitvi protipotresne varnosti v šolskih prostorih, za kar bi potrebovali okoli 300 milijonov evrov, je povedala ministrica. To je tudi ena od prioritet za Slovenijo pri črpanju evropskih sredstev za okrevanje.
Ministrica je izpostavila, da je bil ta teden zelo pomemben, saj so začeli na srečanjih v Evropski komisiji in Evropskem parlamentu uradno predstavljati program slovenskega predsedstva na področju izobraževanja, znanosti, športa in mladine. Ob tem je med drugim izpostavila namero Slovenije, da se med njenim predsedovanjem Svetu EU v drugi polovici leta sprejme sklep o izobraževanju na daljavo in učinkih.
